Palčica

Sem ga našla, tole je: varovalo

Danes je bil nadvse uspešen dan. Zjutraj se je prišla k meni na kavč cartat Missy, potem pa je prišla še Palčica, ki je naprej "pobučkala" Missy, potem pa sem jo jaz lahko malo počehljala po glavi, pa še po hrbtu . Potem me je malo povohala, rahlo ugriznila v prst in šla .
Ko je prišel moj dragi iz službe pa mi je povedal, da jo je tudi on danes božal, ko so dobile zajtrk, zdajle pa spita skupaj na postelji. Skrivališča so pa tako ali tako že lanski sneg, v uporabi samo še v skrajni sili, če dobimo obisk .

Pa še nekaj fotk.



Na vsesplošno mačje veselje nam je uspelo (s sicer nekaj akrobatskimi in adrenalinskimi podvigi) zamrežiti okno:

In za mačkone je to prava siesta!

Iz vaše hiše pa same dobre novice. Mene od vsega najbolj veseli prebrati, ko se prej zadržane muce v novih domovih tako lepo sprostijo.

Super ji gre.

Palčica v novem domu

P.s.: Larina, a lahko vprašam, kako je mreža pripeta na okvir okna?

Mreža je pripeta s kaveljčki, ki so priviti v zunanji okvir okna (cca 4 ali več na vsaki stranici). Mi smo ravno toliko visoko, da je bila montaža precej adrenalinska. Je pa k sreči na desni strani še eno okno, kar je malo olajšalo stvar, ker sva tam lahko kaveljčke privila nazadnje, s strani, skozi drugo okno.

Palčica ima še dva bratca in sestrico, ki čakajo na pravi dom. Čakajo, da bi nekomu lahko zaupali in se prepustili toplemu naročju in mehki, božajoči roki. Palčica je imela srečo, dobila je svoj dom. Kaj pa njena brata in sestrica? Bodo dočakali?

Jaz bi tu pristavila, da je posvojitev plašne muce čisto posebno doživetje, v pozitivnem smislu. Na začetku zahteva sicer malo več potrpežljivosti in pomaga če imaš doma že kakšnega scartanega muca, da na njem izživljaš svoje čustvene izlive . Je pa kar težko gledat, kako muca išče čimbolj odmaknjena skrivališča in se "skrči" vsakič ko si v bližini. Meni se je včasih zdelo, da se ji nikoli ne bom mogla približat.

Po drugi strani so pa občutki ob napredku neverjetni. Veselje ko jo gledaš kako se že bolj sproščeno sprehaja po dnevni sobi in ko te radovedno opazuje izza vogala, ne da se opisat kako je, ko ti prvič vzame priboljšek iz roke, se igra z daljincem in še bolje, ko prvič z roko pogladiš mehak kožušček... Vsak nov korak je nepopisno veselje, hkrati pa nama je obema s fantom v velik ponos, da sva si pridobila zaupanje tako zelo plašne muce.

Napredek je sedaj že ogromen. Vsak dan se malo božamo, ko dobi priboljšek, včasih že tudi kar tako. V soboto zjutraj je skočila k meni na kavč, se mi z glavo podrgnila ob roko in se pustila božat . Brez težav leži na kavču skupaj z nama ali zraven na postelji, večkrat nama pusti da jo božava, seveda pa vse brez hitrih gibov, z mirno roko, tako da s fantom večkrat v sebi komaj zadržujeva navdušenje. Ni to tako, da se uleže in pusti božat v nedogled, včasih jo lahko pogladiš samo enkrat ali dvakrat, potem gre, ampak je pa vedno dlje. Najina bližina je sploh ne moti več, ravno nasprotno, večkrat naju sama poišče in se uleže zraven (ponoči ponavadi spi na okenski polici nad najinim vzglavjem in se je nekajkrat ulegla kar na fantov mobitel, pa je ni prav nič motilo ko je začela zjutraj budilka piskat in vibtirat ) Je zelo igriva, rada preganja miši, prva je pri lovu na vešče in muhe. Profesionalno že prosjači za priboljške. Pokaže se že tudi obiskom. Včeraj zvečer sta prišla na obisk prijatelja, naprej se je skrila, potem pa jo je kmalu premagala radovednost in čez kakšno uro se je že veselo sprehajala po sobi, sestrična se je je celo dotaknila!

Pri plašnih mucah je ravno zato, ker zahtevajo malo več truda, veselje ko ti uspeva, toliko večje.

Pa še ena sproščena fotka (ta mi je sploh všeč, zaradi "črte" na sredini )

Krasna hlačmanka

omg, Larina, tole si pa res, res lepo napisala...
In vse je res in vse to prav dobro, kar predobro, poznam. Plašne muce rabijo posebne ljudi, ki znajo uživat v drobnih napredkih, res. In potem je....ma neprecenljivo vse skupaj!
Odlično vam gre.

Super, da tako lepo napredujete. Je res ena krasna izkušnja ja.

Ja, tale lepotička je res neverjetno lepa, v živo stokrat bolj kot na slikah. Prvič ko sem jo videla sem jo lahko samo od daleč gledala, ko je cela prestrašena in nezaupljiva sedela za posteljo, zadnjič je pa že hodila okoli, opazovala in bila na splošno veliko bolj sproščena. In mehka je, vsaj kolikor sem se je na hitro lahko dotaknila. Je pa po kaki uri najinega obiska (jaz sem tista sestrična od zgoraj) bila že skoraj družabna. Baje se morava sedaj večkrat povabiti, da se bo Palčica navadila na obiske

Lahko potrdim da si je našla odličen dom z ravno pravim kavčem

Da ne bomo samo pisali o socializaciji, še nekaj slikovnega gradiva:

Z malo podkupnine je vse lažje




Pa še ena kr tak, ker smo lepi .

Helena, ko bo čas in prostor, bi rada, da izseke te teme objaviš tudi na spletni strani MH, da se posvojitelji ojunačijo in začnejo posvajati tudi plašne...

Res ste super.

Kako je to lepo brat in gledat. Krasna muca si Palčica. Ker imam tudi sama izkušnjo s plašno muco sem še toliko bolj vesela, ko vidim kakšno podobno zgodbo. In res je krasen občutek, ko z vsakim dnem bolj pridobivaš mucino zaupanje. Najlepša nagrada za potrpljenje. Sem vesela za vas!

Dvignjen repek!

Ko je Larina enkrat dojela, da je treba pred Mačko past na kolena, so zadeve stekle k podmazane