Tom Tomove dogodivščine

Hvala za pojasnilo , pošiljam en lep poljubček vsem

Mačje dogodivščine . Tu je nekaj utrinkov Čarlija in Miše, ko sta se nastavljala fotoaparatu moje prijateljice, ki mi je v posvojitev dala tudi Mišo:), ker sem si želela mucko.

[imghttps://fbcdn-sphotos-a-a.akamaihd.net/hphotos-ak-prn1/536534_596089877086768_1024148965_n.jpg][/img]





[imghttps://fbcdn-sphotos-g-a.akamaihd.net/hphotos-ak-frc3/480719_596089920420097_1139026206_n.jpg][/img]

Pika, Čarli in Miša so v tem tednu dobili nove pridobitve . Pika je dobila novo ležišče, ker je starega uničila z bruhanjem, ko je pojedla polovico plastične žoge. Čarli in Miša pa sta dobila nov praskalnik direktno iz Nemčije, ker sta starega zlomila, ko sta na njem uganjala norčije. Na prvi fotki pa predstavljamo družinskega prijatelja Labradorca Rona in njegovo skrbnico s katerima se občasno družimo. Uživajte ob gledanju fotk, ki govorijo same zase .





[imghttps://fbcdn-sphotos-a-a.akamaihd.net/hphotos-ak-frc1/532133_605370316158724_257678487_n.jpg][/img]

[imghttps://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-prn1/534125_605370359492053_641424105_n.jpg][/img]

Ijooo, kk muci uživata

ja, pa res muci neznansko uživata . Uživata tako zelo, da kar skačeta in telovadita gor . No še celo Piki je smešno

Super ste!

luštne žabe

Danes je že druga nedelja kar smo sedeli na tleh in malicali priboljške . Vsak je prišel na vrsto . Nato je sledilo zelo pomembno opravilo , česanje muck, ker jim izpada dlaka. Moram reči, da Čarli in Miša prav uživata v tem. Da o Piki sploh ne govorim, ki se mi pridno nastavlja, ko pride na vrsto.

Mi prosim lahko kdo pove koliko časa izpada mačja dlaka? Opazila sem, da izpada samo sedaj, jeseni tega nisem opazila, čeprav naj bi se to dogajalo tudi 2x na leto. Ali je možno, da bi prvič izpadala manj kot drugič v letu?

S Piko sva danes izgubili družinskega prijatelja psička Rona, ki ga lahko vidite na fotki objavljeni prejšnji teden. Ron je umrl danes dopoldne zaradi raka. Žalostno , še bolj žalostno pa so njegovi skrbniki s katerimi je živel 9 let. Pogrešali ga bomo .

Sožalje .

Sožalje vsem, ki ste ga imeli radi.

Sožalje vama s Piko in vsem Ronovim.

Žal mi je...

Hvala. Bom sporočila Ronovim.

Po glavi se mi podijo misli kako je z žalovanjem ob izgubi kužka ali mucka? Ali je kdo pripravljen povedati kako to gre?

Sprašujem, ker sem pri svojih prijateljih opazila eno stvar, ki me skrbi, kam bo to pripeljalo? Rona so pokopali včeraj. Včeraj in danes so preživeli v joku in v žalosti, kar se mi zdi normalno. Začudilo pa me, ker so me danes klicali, če vem za kakšen kontakt kje bi dobili info glede psa vodiča slepih. Pred eno uro pa mi je prijatelj povedal, da so dobili kontakt od vzrediteljev Labradorcev, ki jih namerava poklicati čimprej, ker da ne more biti brez kužka.

Če se jaz spomnim, ko sem se jaz morala posloviti od psičke vočke slepih, ki sem jo morala vrniti vaditeljem, ker nisem zmogla hudega tempa, ki ga zahteva tak delovni pes (ogromno gibanja in skrb za telesno kondicijo psa), sem jokala kot dež in sem cel mesec hodila okrog z njo v mislih. Nato sem posvojila Čarlija in v novembru šele psiko Piko.

Malo me skrbi, ker si prijatelja ne dasta časa, da bi odžalovala svoje. Zanima me kakšne so vaše izkušnje? Ali je smiselno dati čas za žalovanje vsaj en mesec in se nato pripraviti na novega člana?

Podobno sem se jaz spraševala, ko so se sosedje poslovili od psa in ni bil mesec dni, so že imeli drugega. Takrat se mi je to zdelo nekaj groznega... pa kako morejo, takole na hitro?!
Potem....potem smo se pa mi poslovili od našega prvega kuža. Praznina je tako bolela, bila tako neznosna, da smo že 8.dan po njegovi smrti pripeljali domov drugo kužo. Prvi je pa še vedno z nami - v srcu in spominih in na slikah in vedno bo tako.

aha razumem. Hvala, da ste mi zaupali vašo zgodbo. Verjamem, da se človek na naša kosmata bitja človek zelo naveže. Jaz imam mojo Piko neizmerno rada, prav tako Čarlija in Mišo

Pri žalovanju ni nobenega pravila. Jaz zagotovo ne bi mogla dolgo biti brez živali. Podpiram to, da se da čim prej dom še kakšnemu, predvsem navijam za brezdomčke.

Res je Trixi, tudi jaz navijam za brezdomčke, iz svoje izkušnje vidim, da so to izjemno hvaležna bitja, ki toliko bolj čutijo kdo jih ima rad .

Sožalje
Pri žalovanju res ni pravil, vsak žaluje po svoje...jaz sem januarja izgubila mojo Loti in čeprav sem jo imela rada bolj kot vse na svetu, sem zdaj že kooooomaj čakala da bo moj dom spet kosmat.
Preveč je brezdomnih kosmatincev, da bi se človek oklepal tistega, ki ga je izgubil...pozabili jih itak NIKOLI ne bomo

Hvala, Loti Pupa. Razumem. Full sem vesela in hvaležna, ker ste mi bile pripravljene povedati svoje zgodbe. Kajti tudi jaz sem komaj čakala, da sem dobila novega mucka, ko sem morala vrniti psa vodiča vaditeljem in nato sem bila noro vesela, ko sem lahko posvojila Piko. Vse skupaj je bilo dva meseca razlike.

Priznam, svoje vedenje in reakcijo, ki sem jo opisala, me je precej skrbelo. Nekaj časa nisem mislila na to, ker sem že malo pozabila. Zdaj, ko pa smo izgubili Rona pa sem se znova spomnila na svojo početje in na početje prijateljev. Skratka zdaj sem si oddahnila, ker zdaj spoznavam, da to ni nič neobičajnega.

Strinjam se Loti pupa in z vsemi ostalimi, ki ste zapisali. Vedno se spominjamo živalic, ki jih ni več. Svojo Assi, ki sem pri sebi imela le 3 tedne, se mi usedla v dušo, da se je še danes spominjam.

Pobožajte svoje živalce tudi v mojem imenu:)