Pomagamo živalim

Stvar je taka. Pri sosedi, kjer delam je prostoživečka povrgla mladiče. Mali morajo biti stari že kake tri tedne ali več?! (hodijo tako, da še bolj kot ne racajo). Sem jih videla čist slučajn včerej ko sem mal opazovala sosedove vrtove. Sem mislila, da se mi blede, ko sem vidla tri črne kosmate rite, ki skačejo kot kozlički. Itak sem nardila takoj paniko in začela "naše" sprašvat, od kod so ti mački. Ker so mi moji šefi rekl, da to ni moja stvar in da naj pustim vse skupaj na miru in naj se ne hodim slučajn "kregat" z njihovo sosedo (delam namreč v zasebnem podjetju, ki je stacionirano v njihovi hiši) in da je to stvar sosede sem popizdla in jim razložila, da je to stvar nas vseh. Pa sem šla do "naše ome" in jo vprašala o tej mački in kaj misli soseda ukrenit. Oma mi je povedala, da je mačka divja in da se sosedi ne pusti prijet in da ne ve kaj bo soseda z njimi. Pa sem omi lepo razložila kakšne so naše dolžnosti in je rekla, da bo povedala sosedi in, da ji bo povedala, da ji bom poskušala pomagati. Ta soseda je starejša gospa. Jaz sem včeraj šla in kupila žakelj hrane za mladičke-čist mejhne, ker sem prebrala, da je ta hrana o.k za muco ki doji. Oma ji je dala hrano, ta soseda pa je pripravljena sodelovat.
Ker se mislim v pondeljek (prej žal ni šlo in ne bo šlo) intenzivno vržt v akcijo me zanima kako naj se lotim tega problema, saj sem prvič se srečala s takšno situacijo. Za vaše odgovore že vnaprej hvala. Sem pa z občine Maribor!

Sem prej od živčnosti pozabla napisat: Vem, da moram poklicati pristojno zavetišče. A so dolžni mamo muco odpeljati oz. se odzvati v 24 urah in jo uloviti ter odpeljati na sterilizacijo? Kam takrat z mladiči? Ali jih odpeljejo s seboj?
Mamo muco bi v principu lahko vrnili na to lokacijo in bi v bistvu lahk tu "ostala" oz. bi jo ta gospa hranla. Mene pol skrbijo ti mladiči. Tu kjer so zdaj ne bodo mogli potem, ko bodo malo večji ostati vsi. Eden še mogoče.
Torej kaj in kako se lotiti tega, da se jih socializira, da bi jih lahko potem pošlihtane oddali v skrbne domove. Rada bi pa bila malo pripravljena na klic in akcijo v pondelk, da me ne bi slučajn kej hotl "okol" prnest s kakimi "pametnimi".

Stvar dogovora z zavetiščem. Pokliči g.Roka Štiblerja in se dogovori. Sterilizacija ja, vsekakor, strpat vse divje mame z mladiči v zavetišča pa je tako, kot bi jih v koncentracijska taborišča tlačili.
Najbolje je mamo čez teden, dva sterilizirat, isti dan vrnit nazaj, mladiče pa socializirat na terenu in če je treba oskrbovat tudi drugače na terenu samem.
Namestit tamale pa kasneje, če jih seveda imaš kam in če ne bodo predivji. Drugače pa še njih s/k in vrnit.

Helena, hvala za odgovor. To mi je jasno, da se prostoživečk ne strpa v zavetišča in da se v principu, če so divje, vrnejo na lokacijo. To, da vzamejo male s seboj sem mislila predvsem to, da istočasno še njih pregledajo, če so o.k., jih R&R... in potem vse skupaj vrnejo.

Ampak še vedn pa ne vem kak se lotit socializacije malih, glede na to da je mama hudo ko "hudič".

Če bi vzeli male s sabo bi samo kakšno kugo od tam prinesli. Verjemi, da še nismo tako daleč, da bi recimo Zavetišče Maribor zanimalo zdravstveno stanje mačjih mladičev na terenu, žal. Še za tisto osnovno se je treba ves čas kregati.

No, glede na to, da mi je mogoče en mal jasno, kako deluje naše občinsko zavetišče sem postavila vsa ta vprašanja. Predvsem pa tudi zato, da bom v pondeljek, kot sem že rekla, pripravljena in da me ne bojo okol kej prnašal pa kej mutili.

Ampak še vedn pa mi ni jasno, kak naj mačkice prpravim, da se ne bojo bal človečkov...kak se jim, recimo temu tako, približat. Sej jst sem se "menla" z njimi in mamo čez ograjo... ampak mislim da to ni to... Tu bi še rabla kak nasvet.. ker ravn hude mame si ne želim met na hrbtu al pa kje drugje na seb

Aja, Helena, pa mogoče poznate kakšno MAriborčanko, ki se ukvarja s prostoživečkami in bi mi lahko tako teoretično kot tudi praktično pomagala?

Potrpežljivost, pa čim več se ukvarjat z njimi. Ni druge. Itak se bodo sčasoma navadli na mesto hranjenja in tudi na osebo, ki jih bo hranila. Mi smo Noeta, ki sicer sedaj uživa na kavču, nekajkrat na silo ulovili in ga božali. Na začetku je bilo to itak nekaj najhujšega, potem je pa postal najbolj scrkljan muc. Ne vem kakšno je pri vas okolje, ampak ponavadi je za prostoživečke najbolje, da niso zaupljive do ljudi oziroma da so plašne. Mi smo za naše prostoživečke začeli skrbeti kakšna 3leta nazaj in so bile takrat zelo divje, danes se božajo vse, razen ena je še bolj tko tko. Najboljše je, da se ne pustijo nikomur drugemu božati, kar tudi pomeni, da jim kdorkoli težje škoduje (čeprav jim nihče nič noče, ampak nikoli se ne ve).

Ta mama prostoživečka z mladiči je na "vrtu" oz. v leseni lopi sosede tam ko sem jaz v službi. Ona sploh pojma nima kako ravnat z njimi. Hrano nastavlja mami pa nekje pred hišo. Jaz zdaj te sosede nisem se uspela srečat, da bi se z njo osebno pomenla. Je vse naša "oma" komunicirala z njo.

Ne, trenutno nobene.

Naj hrani mačko tako, da ona vidi kdo ji daje hrano. Prej ali slej bodo tudi mladički pricapljali za njo. Ni splošnega recepta za mačke dobit na svojo stran...eni rabijo ogromno časa, pri drugih pa pač nikoli ne uspe.

O.k... hvala za enkrat za vse informacije obema . Bom pa še sigurno sproti spraševala za nasvete .

Evo, da en mal javim kako je na stvari. Mama muca in tamalčki so od torka pri "nas" na vrtu . Morem priznati, da čeprav sem mislila najprej da sanjam, ko sem jih zagledala, sem zdaj prav vesela, ker se vse odvija tako kot se mora. Šla sem v trgovino in nakupla kvalitetno hrano za mladičke (brikete in konzervice, pa še vitaminčke, ki jih zdrobim v mokro hrano), ki jo je tudi cela shujšana mama. Danes sem jim dala še kozje mleko. In danes je mama sicer pihala na mene tak en mal, ampak ko sem razlagala vse posode s hrano, pa se ni umaknila oz. ni zbežala. Bili sva ene pol metra narazen. Seveda sem se ves čas prijazno pogovorjala z njo.

Z zavetiščem Maribor sem se dogovorila, da grem v ponedeljek po živolovko. Za ostalo pa se bomo dogovarjali sproti.

Super .

LuNa 73 imaš ZS.

Kul. Pa če je res tako fajn okolje tam na 'vrtu', ne mladičkov in ne mamice pustit v zavetišču. Če jih stalno en nadzoruje in jim daje zajest, se mi zdi boljše, če ostanejo zunaj, kot pa da so v zavetišču in potem se bogvekaj zgodi z njimi.

I_love_you, jih niti ne mislim tam pustiti. Zato pa se še mal dogovarjamo, ker je malo tehničnih in papiroloških težav z ambulanto. Grem pa v ponedeljek osebno tja v zavetišče se pomenit.
V glavnem, za vseh pet bo poskrbljeno kot je treba in hkrati tud preprečeno, da od te mamice in mladičkov ne bo več teh "skrbi" .

Bom iskrena... sem si mislila o.k., moj "fizični" začetek v tole mačjo sceno bo tak, da bom "našla" enga mladiča, pa ga oskrbela in poskrbela zanj po vseh reglcih... in niti pod razno si nisem mislila, da bo pa mi pot prekražala mama muca s štirimi mladimi... In iskreno, tole je za mene kr psihični zalogaj, saj sam tuhtat kaj nardit, kako koordinirat stvari, kam vse poklicat, na koga se obrnit po informacije... skor, da lahk rečem, da zarad teh mačkončkov ne spim prav dobro ..ampak kot pravijo, vsak začetek je težak..ampak nekje je treba začet.... in še danes razmišljam vse možne variante reštve, če slučajn ena "pot" propade...

Je pa zanimivo, ko sem se odločla, da tale projekt speljem kot je treba z vso odgovornostjo, so se mi začele stvari odvijati... ljudje so mi pripravljeni pomagati, sodelovati, ...

Itak pa, en sončnni žarek danes pa je seveda ZS Mame mie!

Tak, zdej pa morem it še kej nardit za službo, ker drgač ne bo evrčkov za hrano, ker sem več zunaj kot pa v laboratoriju .

Direktor me že "zaj***", da boga moja pluča ko hodim tolk na čik.

Luna... ponavadi je tako. Jaz sem imela tudi visokoleteče plane kako bom samo malo pomagala na začetku pa to...
v istem tednu, ko sem podpisala pristopno izjavo k društvu, sem fasala ŠEST dudarčkov, in to takih da jih je bilo treba na 2 uri futrat podnevi in ponoči.

Je že tako da ti bogovi naložijo točno toliko, kolikor še zmoreš nesti, in niti trohice manj..

Mačja mama, točno tako!

Itak jih je pa preselila, kar se bivanja tiče, na slabše... bo pa drugače bolje poskrbljeno za njo in mlade. Namreč pr "sosedi" so bivali v leseni lopi, zdej pa so zadaj za kupom desk . Mi je zanimivo, da jih je prpelala k nam, čeprav imamo dva psa. Psa ne greta niti blizu tistemu območju kjer je ona z mladimi. Pa "zanimivo" mi je tud to, da jih je prpelala, čeprav ji nismo tu nikoli nastavljali hrane.

Zdej mam eno vprašanje: A je od Najboljšega soseda kozje mleko manj kakovostno kot pa od katerega drugega proizvajalca? Namreč če je to kozje mleko o.k, pol mi je res brezveze dajat več denarja za isto mleko drugega "proizvajalca".

Pa kolk mleka jim naj dam na dan?

Pa bi prosla, če mi lohk se bol hit odgovori, ker čez dobro urco pičim v trgovino in pol k "mojim" mačkam. Sem omi oblubla, da popoldan jih pridem jaz nahranit. Ona pa zdaj čez vikend skrbi za njih, zjutraj in zvečer.

Jaz ti lahko samo povem, ker sem videla. Glede kozjega mleka ženske kupujejo onega od najboljših sosedov Hrvatov (tetrapak). Mleko mora biti malo ogreto (37 - 38 st.). Glede količine sem nekje prebrala tole: načeloma mladički sami regulirajo količino zaužite hrane. Je pa pomembno, da pustiš, da sami vlečejo in ne da jim ti vlivaš, ker jih lahko "zaliješ". Po hranjenju jih je potrebno "polulati" (masiraš s papirnato brisačko okrog spolovil).