Tole temo si bom mal sposodla za zlivanje žolča
Stvar je bla taka: kot študentka že 4 leta delam v Campu nekje na Gorenjskem. In očitno nekateri menijo, da so njihovi ljubljenčki navdušeni nad kampiranjem in zato konstanto v camp vozijo živali. Ne, ne na družinski dopust

Lansko leto smo tako postali začasna mamica simpatični oranžni mucki, ki pa je kmalu našla nov dom. Letos pa podobna zgodba: mačja mama in njen mali muc. Mamica očitno navajena ljudi, prijazna, scrklana, a močno podhranjena, mladiček dokaj zdrav. Neka družina iz Nemčije se je totalno navezala nanj in ga vzela s seboj. Večji problem pa je bil z mamo. Ker je camp odprt samo pol leta, je nemogoče, da bi jo obdržali. Ok, bo N0ty rešila situacijo. Kličem v Mačjo hišo, dobim nekaj prijaznih nasvetov... Kličem v Perun, spet prijazen odgovor naj se obrnem na redarstvo. Kličem redarstvo, me "naderejo" če mačka ne moremo enostavno odgnati in k napol v solzah zahrulim nazaj, da pač NE! obljubi, da bodo prišli. Pol dneva mimo, njih od nikoder. Se obrnem na DZZZ Kranj, spet totalno prijazen ženski glas razloži, da imajo 24h časa, da pridejo, drugače naj pokličem nazaj za številko veterinarskega inšpektorja. In poglej ga zlomka, 24ur mimo, teh redarskih bebcov seveda od nikodar, mačke pa tudi ne. Mešani občutki,mogoče je pa le našla dom. In teden mimo, in to sestradano mačje bitje spet pred vrati. Ji damo hrano. Poje. In izgine.
Skratka, zdi se mi da imam(o) popolnoma zavezane roke. Dokler ne vemo kje mačka je, nekako nima smisla klicati inšpektorja... Upam samo, da kjerkoli se že potepa, da se potepa varno in da ni v stalnem iskanju hrane.
Jezna sem, besna sem. Kako so lahko redarji taki ****cenzura****
Ob enem pa en ogromen HVALA osebju iz DZZŽ Kranj in Mačje hiše za prijazne nasvete in vzpodbudne besede
