
udomačen tiger
Prispevkov: 14465
Pridružen: Sr sep 08, 2010 8:29 pm
srečanje v vrtcu Čira-čara, Kranj
Dober večer!
Danes se na vas obračam z malo drugačnim vprašanjem, kot običajno.
Moja skupina otrok v vrtcu, starih od 3 do 5 let, trenutno raziskuje pojem prijateljstvo.
Ker so ugotovili, da prijateljstvo obstaja tudi med ljudmi in živalmi, smo te odnose malo bolj raziskali, tako da so se seznanili, kako se vedemo do živali, kaj storimo, če najdemo zavrženo ali ranjeno žival na cesti, itd. Zdi se mi pomembno, da se otroci zgodaj naučijo pravilnih odnosov in da razvijajo empatijo tudi do živali. Mogoče bo na ta način vsaj kakšni živali prihranjeno trpljenje.
Otroci so želeli pomagati, nekaj storiti za živali, ki so v oskrbi zavetišč ali pri začasnikih. Odločili so se, da bodo zbrali nekaj hrane, odej, brisač, itd.
Sedaj pa moje vprašanje. Bi bila katera od prostovoljk dzzz-kranj pripravljena prevzeti zbrane stvari v našem vrtcu? Ob tem bi lahko na kratko predstavila delo, ki ga opravljate, še bolje bi bilo, če bi s seboj pripeljala kužka. Vse skupaj bi to vzelo maksimalno eno uro časa. Če bi se dogovorili, predvidevam srečanje v zadnjem tednu tega meseca.
Otroci bi bili res veseli, jaz pa prav tako.
Hvala za odgovor.
V družbi otrok in vzgojiteljic ter v spremstvu male pasje opice, Pike Pičaku, sem danes dopoldan preživela zares prijetno urico. Pogovarjali smo se starosti otrok prilagojeno - o tem, za koga so zbirali hrano, pa zakaj, pa katere živali so zapuščene, kako jim lahko pomagamo, na koga se obrnemo, ko najdemo zapuščeno žival, rekli smo tudi besedo-dve o gasilcih, ki tudi pomagajo v določenih situacijah,....in čisto konkretno: kako ravnamo ob srečanju s psom, ki bi ga radi pobožali. Vprašamo lastnika, če smemo, kužku damo za povohat rokico, potem šele ga pobožamo, pa da ne silimo vanj z obrazom, da pazimo, da ga po nesreči ne pohodimo,... in potem smo to preizkusili še v praksi. Otroci so z veseljem dali Pikačujki tudi pasje priboljške, celo tisti, ki se jim je videlo, da se je malce bojijo, so ob repkajoči psički pozabili na strah.
Otroci so lepo odgovarjali na preprosta vprašanja, se pa res pozna, da jih je že vzgojiteljica vzgajala v pravo smer - vseh pohval vredno, čim več takih!
V zahvalo, ker so bili tako pridni, sem jim razdelila koledarčke - pa še za mamico in atija

Potem smo skupaj znosili zbrane stvari v avto, še enkrat praktično preizkusili lekcijo o srečanju s psom in se (za tokrat) poslovili.
Vzgojiteljica bo poslala še slike - tiste, ki so, zaradi varovanja identitete pač, primerne za objavo, pa jih dodam naknadno.
Veseli smo tovrstnih povabil in takih vzgojiteljic!
