Obiski v Pomurju

V nedeljo, 13. 1. 2013, smo se odpravili proti drugemu koncu Slovenije, da bi Društvu za zaščito živali Pomurje predali donacijo hrane in opreme za živali. Najprej smo se srečali s pomursko prostovoljko Petro, nato pa se je začelo razkladanje kombija. Hrano je doniralo podjetje Mars, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Poleg hrane smo pripeljali še ostalo opremo za živali – odeje, rjuhe, ležišča ter ovratnice in povodce (ki jim Pomurci pravijo kar vodiči), ki smo jo zbrali z vašo pomočjo. Hkrati bi se radi zahvalili tudi podjetju Iga Relax, ki nam je omogočilo prevoz s kombijem in shranjevanje vseh donacij in nam tudi sicer vedno priskoči na pomoč.



Najprej smo torej raztovorili kombi, nato pa nas je nato pa nas je Petra odpeljala v romsko naselje, kjer že četrto leto pomaga živalim do boljšega življenja. Z Romi poskušajo sodelovati pri ustrezni oskrbi živali, poskrbijo, da je čim več njihovih živali steriliziranih in kastriranih, predvsem pa želijo mlade Rome naučiti pravilnega ravnanja s psi. Večkrat se poskušajo z njimi dogovoriti o predaji kakšne živali v oskrbo društva in prav naš obisk je pomenil zaključek še enih takih dolgotrajnih pogajanj. Psička je živela v naravnost katastrofalnih razmerah: z vrvjo za obešanje perila je bila privezana v omarico, ki je bila komaj kaj večja od kuhinjskega predala. Prav na dan našega obiska pa so se lastniki odločili, da je za psičko, ki so jo klicali Buba, morda bolje, da poskuša preko društva najti primernejši dom.


Brez oklevanja smo se ponudili, da psička ostane pod našim okriljem, tako da bo temeljitem pregledu in potrebnih veterinarskih posegih (sterilizacija, cepljenje) iskala nov dom. Po dolgi vožnji domov in obveznem kopanju je psička z novim imenom Ginny mirno zaspala v košari, kot bi vedela, da jo čaka lepša in prijetnejša prihodnost.




Najprej smo torej raztovorili kombi, nato pa nas je nato pa nas je Petra odpeljala v romsko naselje, kjer že četrto leto pomaga živalim do boljšega življenja. Z Romi poskušajo sodelovati pri ustrezni oskrbi živali, poskrbijo, da je čim več njihovih živali steriliziranih in kastriranih, predvsem pa želijo mlade Rome naučiti pravilnega ravnanja s psi. Večkrat se poskušajo z njimi dogovoriti o predaji kakšne živali v oskrbo društva in prav naš obisk je pomenil zaključek še enih takih dolgotrajnih pogajanj. Psička je živela v naravnost katastrofalnih razmerah: z vrvjo za obešanje perila je bila privezana v omarico, ki je bila komaj kaj večja od kuhinjskega predala. Prav na dan našega obiska pa so se lastniki odločili, da je za psičko, ki so jo klicali Buba, morda bolje, da poskuša preko društva najti primernejši dom.



Brez oklevanja smo se ponudili, da psička ostane pod našim okriljem, tako da bo temeljitem pregledu in potrebnih veterinarskih posegih (sterilizacija, cepljenje) iskala nov dom. Po dolgi vožnji domov in obveznem kopanju je psička z novim imenom Ginny mirno zaspala v košari, kot bi vedela, da jo čaka lepša in prijetnejša prihodnost.
