Norman / Celje

Za Normana smo izvedeli od zaposlenih v redakciji Novega tednika in Radia Celje - muc se je zadnjo majsko sredo pojavil na dvorišču, nikdar ga še niso videli, že od daleč se je videlo, da je poškodovan. Najprej smo seveda poizkusili z živolovko in celim asortimanom dobrot. Glede na to, kako je po sprejemu zmazal vse, kar je prišlo predenj, me čudi, da se ni ujel v živolovko, a je bil pač preveč prebrisan - do polovice je šel noter, potem pa zrikvercal ven. Večkrat zapored. Ker se je bil za priboljšek pripravljen povsem približati dlani, smo ga poskusili ujeti tudi na roke, uspelo je, a se je mala jegulja hitro izmuznil in jo podurhal (za poškodbo se je že takrat videlo, da ni povsem sveža in ga ne ovira toliko kot bi nam prišlo prav). Na lokaciji je ostala živolovka, nedotaknjena. Tudi naslednji dan ni bilo sreče, tretji dan, v petek, pa smo imele dovolj njegovih igric. Naložile smo v avto vse, kar bi lahko prišle prav in se z okrepljeno ekipo odpeljale do centra Celja. Muc je čepel pod parkiranim avtomobilom, plan je bil, da ga z mrežami obkolimo in ujamemo, a nas je seveda prehitel in se preselil nekaj avtomobilov naprej, pa potem še malo, pa v sosednjo ulico ... Nekaj šprintov in metanja po tleh pozneje je le zavil v stopnišče ene od hiš. Videl je, kaj nameravamo, skočil ... in pristal v mreži. Ker ni kazal znakov priljudnosti, je bil ob kastraciji in oskrbi rane še ob špičko uhlja. Namestili smo ga, toliko da okreva. Naslednji dan je bil še nezaupljiv, tretji dan (ja, tretje dni ima rad ) pa je začel bucat, se cartat in dobrikat.
Tačka bo še malo rabila, da bo povsem ok, a glavno, da ne zmanjka dobre papice .
Na lokaciji (foto: najditeljica)


Tretji dan z nami

Norman danes