Dotty, Dobby, Dylan in Dante / Žalec

Že ves konec tedna so bili brez mame, najditelji so jim sicer uredili zavetje v škatli z odejami in se trudili z oskrbo, kontaktirali nas pa niso, ker so čakali ponedeljkove uradne ure. 4-je pamžki so na ves glas klicali mamo, ki se ni vrnila, cuzali malo sestrico in čakali, da mine. Stari 2-3 tedne, ob sprejemu so tehtali kot mucki, stari nekaj dni. Razjedice po jezičkih in smrčkih, huda lakota. Do večera so se navadili na cucelj in pomirili, srečujemo se z nekaj izzivi, prejemajo podporno terapijo, upamo, da vsi 4je zrasejo v zdrave mačkone.

Po peklenskem torku, ko so se organizemčki vračali v življenje in sta Dylan in Dobby po vsakem obroku trpela za hudo slabostjo in krči, ki so jima v agoniji zategovali celo telo, dokler se nista po uri do dveh in nekajkratnem bruhanju končno pomirila, pa po sredini blokadi mehurja pri Dobbyju, so vsak dan večji in bolj zadovoljni mulčki. Dylan in Dobby sta dva dni prejemala hrano po sondi, da sta se želodčka navadila. Držimo pesti, da bomo od zdaj dalje poročali le še o zmagah . V ponedeljek smo začeli s 140 - 170 grami, včeraj so že vsi dosegli (ali presegli) 200-tico.

Vsem 4-im je že super kazalo, lepo so rasli, samostojno jedli in zganjali vragolije.
Potem pa jih je obiskal calici, samo Dobby je imel to "srečo", da je zatekel v prednji šapici in glavo, ostalim trem calici pljučnica ni dala možnosti. Žal mi je, cmočki majhni .