Vicky iz gozda

Ob nedeljah ljudje počnejo vse sorte.
Eni spijo do poldneva.
Eni naredijo generalko doma.
Eni grejo na kolo.
Eni grejo na sprehod v gozd in domov prinesejo marsikaj koristnega - gobe, borovnice, zelišča.
Eni pa gremo na sprehodv gozd in takoj na prvih metrih slišimo - zvok.
Glas: Maaauuuu!!
Jaz: poza lovskega psa, glava k radar.
Čohalnik: To je bila kanja.
Pes: N-Č
Jaz: Čaki, hočem slišat še enkrat.
Č: Ptič je bil, ne skrbi.
Glas: Mau! MAAAUU! MAAAAUUUU!!!!!
Tekla sem k vodena raketa proti zvoku in ga takoj zagledala med visoko travo. Ko me je zagledal mi je ves vesel pritekel v naročje. In kaj češ z njim? Obrnila sem ruzak naprej, malega dala notri, hitro je splezal ven do polovice in se lepo namestil v mojem naročju. Čohala sem ga, glasno je predel in potem začel nekaj iskati. Rokav moje srajce mu je zgledal najbolj primeren, se je namestil in ga začel cuzati
Ker seveda s sabo ne nosim hrane za mladiče, smo žrtvovali eno mehko pasjo palčko, ki jo je tamau popapcal v trenutku. Tako smo se sprehajali dobrih pol ure, če ne več, potem sva se odločila, da namesto na kosilo gremo kar domov.
Par telefonskih klicev (hvala, punce!) in je vse urejeno: jutri gre k vetu in potem v karanteno.
Zdaj pa nekaj osnovnih podatkov: po moji oceni je malo bitje staro nekako 2-3 mesece (prej manj, kot več). Malo kiha, malo je umazan, drugače se mi zdi v dobrem stanju. Bil je grozno lačen, popapal je celo konzervico. Pol se je pa igral z žogicami, brcal brckota in zdaj počiva v kopalnici. Je dimasto siv s komaj vidnimi črnimi progami, oči ima rumene, pod vratom ima bel kragenček in na trebuhu bele tange
Je totalno prijazen, če bi se njega vprašalo, bi bil vedno po naročju. Psa se je hudo ustrašil, mojih mačkov ni videl.
Disklejmer: ne vem, če je fant ali punca, ime je pa dobil po moji prijateljici, ki danes ima rojstni dan.
Če date zvočnike na ful, ga boste slišali, kako mljaska in prede http://youtu.be/LviS0RYsK_8

Eni spijo do poldneva.
Eni naredijo generalko doma.
Eni grejo na kolo.
Eni grejo na sprehod v gozd in domov prinesejo marsikaj koristnega - gobe, borovnice, zelišča.
Eni pa gremo na sprehodv gozd in takoj na prvih metrih slišimo - zvok.
Glas: Maaauuuu!!
Jaz: poza lovskega psa, glava k radar.
Čohalnik: To je bila kanja.
Pes: N-Č
Jaz: Čaki, hočem slišat še enkrat.
Č: Ptič je bil, ne skrbi.
Glas: Mau! MAAAUU! MAAAAUUUU!!!!!
Tekla sem k vodena raketa proti zvoku in ga takoj zagledala med visoko travo. Ko me je zagledal mi je ves vesel pritekel v naročje. In kaj češ z njim? Obrnila sem ruzak naprej, malega dala notri, hitro je splezal ven do polovice in se lepo namestil v mojem naročju. Čohala sem ga, glasno je predel in potem začel nekaj iskati. Rokav moje srajce mu je zgledal najbolj primeren, se je namestil in ga začel cuzati

Par telefonskih klicev (hvala, punce!) in je vse urejeno: jutri gre k vetu in potem v karanteno.
Zdaj pa nekaj osnovnih podatkov: po moji oceni je malo bitje staro nekako 2-3 mesece (prej manj, kot več). Malo kiha, malo je umazan, drugače se mi zdi v dobrem stanju. Bil je grozno lačen, popapal je celo konzervico. Pol se je pa igral z žogicami, brcal brckota in zdaj počiva v kopalnici. Je dimasto siv s komaj vidnimi črnimi progami, oči ima rumene, pod vratom ima bel kragenček in na trebuhu bele tange

Disklejmer: ne vem, če je fant ali punca, ime je pa dobil po moji prijateljici, ki danes ima rojstni dan.
Če date zvočnike na ful, ga boste slišali, kako mljaska in prede http://youtu.be/LviS0RYsK_8

