Pomagamo živalim

Dolga zgodba, kar se da na kratko…

Na društven telefon je poklical starejši gospod (v nadaljevanju: ata), čisto zbegan in zmeden in ubogi – muca, za katero je mislil, da je sterilizirana, je skotila 3 mladičke Kaj zdaj, kako, on to ne zna, nič ne ve, strah ga je,…. Že po telefonu smo ga pomirili in mu razložili, kako to gre, naj se pomiri, da bo vse OK – mame muce so zlate mame…in da pridemo pogledat in pomagat.
Muco je lanskega junija pobral iz rok otrok, ki so jo imeli za igračo. Imela je pobrit trebuh, zato je mislil, da je sterilizirana, je povedal.

Pametni ljudje so mu seveda takoj svetovali, kako se takim rečem streže: soseda mu je rekla, naj tamale utopi, brat pa, naj jih vrže ob tla…. Atu na srečo kaj takega še na misel ni prišlo. Btw – soseda, o kateri je govora, ima sama 5 notranjih mačkov, poštimanih, in zamrežen balkon…zato me je njena izjava še toliko bolj šokirala. Mu je rekla, da je mačkov že preveč…ja, se popolnoma strinjam, ampak njen predlog pač ni prava rešitev tega problema.

Potem sem šla k njemu, da bi ga pomirila, mu kaj povedala in počekirala situacijo. Pa ga ni bilo doma, ali pa je bil, pa ni hotel odpret. Ata pa nima telefona, telefonirat gre v eno od sosednjih podjetij, tako da sem se že fajn bala, da se sploh ne bova ujela. Poleg tega je….no, zelo poseben in pri takih, pa četudi je očitno, da imajo srce na pravem mestu in radi živali, pravzaprav nikoli ne veš, kaj te čaka. Napisala sem mu listek, kdo sem in kdaj spet pridem, ga zataknila za vrata….in upala, da mi naslednjič, torej »jutri«, odpre vrata.

In jih je. Muca lepa, mirna, crkljiva, prijazna, zlata ….in zraven en tamauček. Kje sta še dva?! Ata pove, da ju je vzel brat, ki da ima tudi muco z mladimi in da mu je povedal, da ju je muca lepo sprejela. Zakaj, zakaj?! Družinica mora bit skupaj….Zakaj?! Skozi pogovor z atom sem ugotovila, da se brata boji ko hudič križa. Ni mi upal dat njegove številke, ne naslova, niti ga sam poklicat, sem mu ponudila svoj mobitel, pa da stopim ven, da se v miru pogovorita….«Veste, moj brat je šarf….«

Ata ima hude zdravstvene težave, z nogami, luskavico, hrbtenico,…noge/kožo, žile ima tako vnete, da mu teče ven sokrvica, pa je rekel, da ne gre v bolnišnico, dokler malega ne spravi pokonci. Zmenila sva se, da gresta oba k nam v skrbništvo, on naj se pa čim prej gre pozdravit, takole ne more živet. Kup napotkov sem dobila za popotnico – naj ne bosta na prepihu, naj se otroci ne igrajo s tamalim, ker to ni igrača, naj ne bomo hudi na mamo muco, če se bo kdaj polulala kam drugam kot v wc,…. Pomirila sem ga, da bo vse še dobro – in smo šli v skrbništvo, k poli.

Mali še v atovih rokah:


Mama muca in mali v skrbništvu:

Iiiiiii mamica je najluštkanejšišna
Tamalček seveda tudi.

Ata naj se čimprej pozdravi!

Mali in mamica sta pa itak kjut.

Soseda in brat pa ... ni, da bi govoril.

Pikca lepa mala mačja... ja, tudi mama muca mi izgleda ena taka zlata nežna pikica.

Ampak kaj je pa s tem bratom? Najprej "vrzi mucke ob tla", potem jih pa menda kar sam vzame? Pa muco z mladimi ima... eh. In tako se nadaljuje začarani krog. (Atetu pa seveda želim, da bi se čim bolje pozdravil... mi je zelo žal zanj, to mora biti grozno, biti hudo bolan, pa še živeti v večnem strahu pred enim takim bratom...)

Mislim, da je čisto jasno, kaj se je zgodilo s tema dvema tamaučkoma. Aja, pozabila sem povedat - bila sta črna ....
Brata sem po priimku iskala v TISu, da bi se oglasila pri njem in vsaj poskusila, zlepa ali zgrda, prist še do ostalih dveh malčkov, pa noben ne ustreza mestu in približni lokaciji, kar mi je ata še upal povedat, tako da - nikoli ne bomo vedeli, lahko samo slutimo... Vsekakor bom z atom še na vezi, je lepo prosil, če lahko še kdaj pokliče pa povpraša, kako gre družinici - mogoče mu pa kdaj uide še kakšna koristna informacija.

Sploh ne vem, kaj napisat
Sreča za mamo in malega, žal mi je za druga dva

Pa upam, da se ata pozdravi ...

Sladko-grenka zgodba, tebi oaza pa bravo za ves tvoj trud.

Oaza

Mama Nino in tamal Nino . Tolk sta lušna, da sem čist konc . Nonstop ju gnavim .

Atu lahko zagotoviš, da pri nas ne bosta na prepihu, da se otroci ne bodo igrali s tamalim, ker jih na mojo veliko srečo ni v bližini in ne bomo hudi na mamo muco, če se bo kdaj polulala kam drugam kot v wc . Za info....danes je lulala in kakala točno tja, kjer je mesto za to .

Veš, da sem mu že ob prevzemu, brez skrbi! Pa ne enkrat, sem za vsak slučaj parkrat ponovila.
Čeprav, po drugi strani.....ti tamaučka tudi precej valjaš po rokah in gnjaviš oba, sama si se "izdala", tko da....ne vem, no, ne vem....

Glede lulanja in kakanja je pa torej točno tako, kot sem domnevala - res super! Bom sporočila atu, bo zelo vesel.

Temu se reče zgodnja socializacija .

Sej ne bom noben'mu povedala, kako Magi "socializiraš"!

Danes sem se na poti iz službe spotoma za minutko oglasila pri atu. Ker nisem vedela, a bo doma a ne, sem prej naprintala kratko sporočilce, da je vse OK, da sta pridna, da mama muca lepo papa in pridno uporablja wc, naj ga nič ne skrbi, pa slikco zraven. Sem zvonila 2x, potem pa že zatikala sporočilo za vrata, da bi oddrvela naprej,potem je pa odprl. In rekel takoj, da me je zadnjič pozabil prosit, če mu lahko kdaj kakšno slikco prinesem pokazat - in sem mu dala pripravljen print. Atu so se od ganjenosti in veselja orosile oči, sem pa prepričana, da se je tudi zares zjokal takoj, ko je zaprl vrata..

Nina in Nino Jr. - glejta, da bosta tako pridna še naprej, ješča, zdrava, da bo vse OK ....dolžna sta to atu, če ne zaradi drugega. Res vaju ima rad!

Šmrc šmrc, kako lepo no

Kok lepo. Ti si pa tudi zlata, ker si ga obiskala.

oh joj spet žalostna zgodba

samo, da bi bila mama in mali zdrava

Zlata si

Mamica uživa, vedno polna posodica mehke hrane, mehka postljica, mir je vse kar trenutno rabi. Pa vsakega čohca je zelo vesela, takoj nastavi trebušček in zaprede. Tako hvaležno, nezahtevno bitje je

mamica, tamalček, ti pa tud enga virtualnega Da te ne bomo preveč socializirali

Ohhh oh oh vsem vpletenim to je to, tko se ozavešča in dela z ljudmi. Bravo! Tazlobne bo pa že njihova zloba ujela..