Bom poskusila poročati na kratko, vendar raje ne zadržujte diha med branjem

.
Ava in Daisay (ex Monvi) sta prevohali že celo hišo. Kar se njiju tiče, je vse ok. Jedli, pesek mamo ok, pravita, pili, Ava se je že cela zglancala z jezičkom, še vrh repeka

.
Joštek je pozdravil, vsaki en cmok na gobček, kot se za pravega gospodiča spodobi in zdaj drnjoha pod Mamino levo enajsto rebro. Lukec in jaz sva lepo vljudno pozdravila, brez čustvenih izgredov v eno ali drugo smer. Hančka piha, prede, piha, prede, piha, prede, prede, prede...

. Ni se mogla takoj odločit. Ampak je njena prijazna narava, več nas je, bolj lahko norimo, zmagala. Tinček piha, sedi s Santosho na omari in zapičeno združno buljita. Mislim, da se staroselki prilizuje, ne pa da je v resnici kaj hud. Ste vidli že njegov ksihtek?! Saj ne zna bit jezn, cuker mali mačji. Staroselka pa govori: "Saj ne more biti res, pa je. Dvonogo bom pojedla, ne mačke. To je edina rešitev."
Fotkice in nadaljevanje zgodbic v Mačja hiša, Na svojem kavču, Družina Von Mačke.
Pola, tebi pa osem takih

.
Lp, Marlenka

.