Ko sem dobila Vivo, svojo tretjo maco, sta morala starša nemudoma ponoviti za mano in si tudi omisliti tretjega muca.
No, ni bilo čisto tako. Dejstvo pa je, da imata sedaj tri muce, vsi trije so se kar od nekod v precej slabem stanju (Rottie, oranžen zadnji prišlek, je bil še najbolj zdrav in OK) znašli pri naši hiši - in ostali. Ker je oranžen muc zgledal lep in precej udomačen, sta najprej skušala najti lastnike z oglasi itd.; ker pa se čudežno nihče ni javil (

), smo za pomoč pri oddaji zaprosili Kranjčanke (saj sta bila takrat še prepričana, da treh muc PA RES NE MORETA IMETI

). Kranjčanke so seveda z veseljem priskočile na pomoč, a žel oranžko ni bil preveč navdušen nad notranjim bivanjem in je bil precej žalosten in depresiven. Vmes so go predale v oskrbo vetki, ki ga je pregledala (neg! na vse

in star okoli 3 leta) in kastrirala, potem pa mami in oči nista imela druge izbire (

), kot da sta pač postala njegova vdana lastnika in ga že, ko smo čakali, kaj bo z njim, poimenovala Rottie. Od takrat je sedaj že skoraj dva tedna in Rottie zaenkrat še ni zapustil njegove mansarde. Tja ga je namreč oči naselil, ko je prišel domov, in - ker na mansardi (še) ni kavča, si je Rottie izbral koš za seno (kljub pripravljeni odejici)

Rottie je trenutno precej zadovoljen muc ... je, pije, se igra, predvsem pa je zaljubljen v očija (kot vse mace pri naši hiši

) in se, ko ga oči pride pogledat in nahranit, vzpenja na zadnje tačke, da bi bil ja čim bližje obrazu. Slikce še sledijo, takoj ko mami ugotovi, kako se jih naloži na PC
Nismo še prepričani, če bo postal popolnoma notranji muc, zaenkrat pa ni tako hudo, da bi ga na vso silo morali spustiti ven.
Držite pesti

in pa, da ne pozabim, seveda en velik HVALA Kranjčankam in vetki
