čvekava papiga
Prispevkov: 470
Pridružen: Po sep 13, 2010 8:15 pm
Ne dec 19, 2010 1:06 pm
Jemin boj s kugo
Mala, drobcena, vsa prehlajena in prestradana muca, je bila pobrana skupaj s svojo mamico in sestrico pri gospodu, kateremu so bile muce puščene pred hišo v škatli.
Mamica in sestrica sta šli v začasno varstvo, kjer sta kmalu dobili svoj pravi topli dom. Jemma je imela zelo prehlajene oči in 14 dni se ni vedelo, ali sploh kaj vidi. Ugotovljeno je bilo, da ji je virus pustil posledice na očeh. Muca je v toplem začasnem domu lepo napredovala, imela je gromozanski apetit. Ni in ni se mogla najesti.
Vse dokler nekega dne ni začela krvavo driskati in bruhati. In tako se je začel njen boj s kugo. Vsakodnevni obiski pri veterinarju, infuzija na vsaki dve uri, kapanje hrane v njen gobček po kapljicah. Potem pa ni več šlo. Ko deseti dan ni nič več zaužila sem jo peljala, da bi jo uspavali. Nisem mogla več gledati njenih muk. Spraševala sem se ali imam pravico siliti jo, da živi. Ali sem preveč sebična in bi ji morala dovoliti da odide. Sama sebi sem govorila, češ pri ljudeh se tudi naredi vse kar se lahko, da se ohranijo pri življenju. Zakaj bi bilo pri živalih drugače.
Enajsti dan se je Jemma odločila živeti. Pojedla je nekaj kapljic hrane, čez nekaj časa še malo in tako naprej, dokler štirinajsti dan ni začela jesti sama.
Zdaj je zopet stara Jemma. Hrane ni nikoli dovolj. Še posebej ima rada piščančka, dobre konzervice in no, če ni drugega so tudi briketi dobri.
Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli. Vendar vseeno ni čisto tako. Jemmi je bolezen pustila psihomotorične posledice. Njene noge in njen zadnji del trupa ji povzročata preglavice. Včasih pade, včasih jo zanaša, tudi glavica se ji na vsake toliko časa zatrese. Ampak Jemma se ne da. Teče in skače kot veverica, dela salte, skače kot padalka iz kavča. Kljub svojim težavam je veliko bolj aktivna in temperamentna kot njene zdrave vrstnice. Nič je ne ustavi. Iga se z miškami, žogicami in vsaka drobtinica na tleh ji pomeni igračko.
Na Jemmo sem se zelo navezala. Težko jo bom dala v nov dom. Vendar, če bo ta njen nov dom topel, če se bo našel nekdo, ki jo bo imel rad , se bom tudi jaz pomirila. Nekatere muce pridejo in grejo. Nekatere pa zapustijo za vedno pečat v naših srcih. In v mojem ga Jemma vsekakor je.
Če ste pravi za Jemmo pokličite na tel. 040858059.
še slikice:
Jemma ko je bila najdena
in Jemma sedaj:
Mamica in sestrica sta šli v začasno varstvo, kjer sta kmalu dobili svoj pravi topli dom. Jemma je imela zelo prehlajene oči in 14 dni se ni vedelo, ali sploh kaj vidi. Ugotovljeno je bilo, da ji je virus pustil posledice na očeh. Muca je v toplem začasnem domu lepo napredovala, imela je gromozanski apetit. Ni in ni se mogla najesti.
Vse dokler nekega dne ni začela krvavo driskati in bruhati. In tako se je začel njen boj s kugo. Vsakodnevni obiski pri veterinarju, infuzija na vsaki dve uri, kapanje hrane v njen gobček po kapljicah. Potem pa ni več šlo. Ko deseti dan ni nič več zaužila sem jo peljala, da bi jo uspavali. Nisem mogla več gledati njenih muk. Spraševala sem se ali imam pravico siliti jo, da živi. Ali sem preveč sebična in bi ji morala dovoliti da odide. Sama sebi sem govorila, češ pri ljudeh se tudi naredi vse kar se lahko, da se ohranijo pri življenju. Zakaj bi bilo pri živalih drugače.
Enajsti dan se je Jemma odločila živeti. Pojedla je nekaj kapljic hrane, čez nekaj časa še malo in tako naprej, dokler štirinajsti dan ni začela jesti sama.
Zdaj je zopet stara Jemma. Hrane ni nikoli dovolj. Še posebej ima rada piščančka, dobre konzervice in no, če ni drugega so tudi briketi dobri.
Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli. Vendar vseeno ni čisto tako. Jemmi je bolezen pustila psihomotorične posledice. Njene noge in njen zadnji del trupa ji povzročata preglavice. Včasih pade, včasih jo zanaša, tudi glavica se ji na vsake toliko časa zatrese. Ampak Jemma se ne da. Teče in skače kot veverica, dela salte, skače kot padalka iz kavča. Kljub svojim težavam je veliko bolj aktivna in temperamentna kot njene zdrave vrstnice. Nič je ne ustavi. Iga se z miškami, žogicami in vsaka drobtinica na tleh ji pomeni igračko.
Na Jemmo sem se zelo navezala. Težko jo bom dala v nov dom. Vendar, če bo ta njen nov dom topel, če se bo našel nekdo, ki jo bo imel rad , se bom tudi jaz pomirila. Nekatere muce pridejo in grejo. Nekatere pa zapustijo za vedno pečat v naših srcih. In v mojem ga Jemma vsekakor je.
Če ste pravi za Jemmo pokličite na tel. 040858059.
še slikice:
Jemma ko je bila najdena
in Jemma sedaj:
Če je ne boli, ne vem, zakaj bi blo to komu pomembno. Itak jo bo mel v hiši, na varnem, in to je to. 
Go, Jemma! Čim prej u topel domek, po možnosti s kakim fajn mačjim kolegom in ogromno ljubezni in igračk 
