Miceka sta od nedelje popoldan pri meni.
Amy je živahna mačkica, ki ima občasno, predvsem, kadar je že malo utrujena, ljudi kar rada

Ko pridem v njuno sobico, sicer vsakič dvigne repek, a če je v fazi "žute minute", kar je, kot večina malih zdravih malih mačkic, pretežni del dneva, je to tudi vse, kar mi nakloni. Ostalo si pa sama izborim

Princeu smo pa ljudje odveč - ne samo deveta, ampak dvestopetnajsta, če ne še celo tristotriintrideseta briga in bi kamot živel brez nas, ČE bi imel robotka, ki bi mu pucal skretek in polnil šalčke. Občasno se sicer spozabi in dvigne repek, sicer pa je najbolj srečen, če ga pustim čisto pri miru. Kar ga seveda ne, ane, ker da bi se en tak črnuhkasti mehki puhasti lepotec tkole obnašal, pa res nikamor ne paše

Pa tkoooo lepo diši, da ga stalno hodim nadlegovat in mečkat in vohat in lupčkat. Kakšne face poka pri tem, si lahko zamislite

Pa da vidimo, kdo bo popustil

(pravijo, da pametnejši odneha....no upam, da je pametnejši

)
Amy = 1350g, Prince 1150g. Sem zelo vesela, da ima lep apetit in trkam na les. Njegov velik trebušček,s tem, da so ga ostalo same kostke pod lepim debelim plaščkom, namreč namiguje na gliste, ki jih seveda preganjamo in držimo pesti, da se bojo dale lepo premagat. Ob prvem razglistenju je kar imel nekaj težav.
Fotošuting je napovedan za soboto - upam, da bosta lepo sodelovala
