Pismo TjaškiDraga Tjaška.
Bil je 15. maj 2010, ko si, skupaj z dvema bratcema, prišla v mojo oskrbo. Bila si majcena kosmata kepica, ki so jo bile same oči - na čase na smrt prestrašene, na čase divje in jezne... Prve tedne svojega življenja si preživela v povsem neprimernem okolju za malo nežno mačje bitjece - v skladišču velikega podjetja. Nisi poznala topline človeške roke. Tvoje izkušnje z ljudmi niso bile prijetne; skupaj z ostalimi člani svoje mačje družine si morala bežati njimi. Človeški glasovi, ki si jih slišala, niso bili prijazni in prijetni. Človek ti je bil ena sama velika grožnja …
In tako si prišla k meni, nezaželena od vseh in vsakogar do tistega trenutka…majcena kosmata kepica, ki so jo bile same oči. Bala si se moje roke; umikala si se, bežala pred mano, pa tudi jezno gledala, pihala name, me sekala in praskala. Nežno sem čebljala s tabo, ure in ure. Sem ti govorila, da roka lahko tudi boža, da od zdaj naprej nimaš več nobenega razloga za skrb, da se ti ni treba ničesar več bat, da ne boš nikoli lačna, žejna, da te ne bo nikoli več zeblo, … In počasi, čisto počasi, si mi začenjala verjeti. Malo po malo …
Prišel je trenutek, ko sem te lahko vzela v svoje naročje brez prask. Najprej si v teh trenutkih postala vsa trda, napeta – kot bi še vedno pričakovala, da te bo roka nekega trenutka spet grobo prijela in vrgla proč. A počasi, čisto počasi, si mi ne le verjela, ampak mi tudi zaupala. Še vedno pa te je prestrašil hrup, še vedno si se bala ostalih ljudi, še vedno sem morala biti s teboj še posebej nežna in pomirjujoča. Tvoje oči so bile še vedno velike, a v njih nisem več videla strahu in niso bile več niti divje niti jezne. Vanje so se naselile iskrice zaupanja in miru. Počasi, počasi jih je postajalo vedno več.
Bil je 15. maj 2010, ko si, skupaj z dvema bratcema, prišla v mojo oskrbo. Bila si majcena kepica … zdaj pa si že prava mala mačja gospodična. Zrasla si in se lepo poredila. Tvoja dlaka je nežna, mehka, gosta, topla in dišeča. Tvoje male šapice delajo zvezdice, ko te božam. Vso ljubezen, ki ti jo dajem, mi vračaš tisočkratno. S svojo prijaznostjo, nežnostjo, pa z goro mačje preje, ki mi jo napredeš prav vsak dan. S trenutki, ko mi s svojim toplim telescem greješ naročje in ko mi zaupljivo gledaš v oči. In ko me zdraviš, ko me boli glava. In ko me imaš rada tudi, ko sem žalostna ali slabe volje.
Posvojitelji enega od tvojih bratcev so v svoj dom skupaj z njim sprejeli drugo muco, ki je bila tudi v moji oskrbi. Posvojitelji drugega tvojega bratca so v nov dom odpeljali samo njega. Srce mi je pokalo, ko sem te gledala, kako si se jim skušala prikupit, ljubica moja mala najlepša…pa so šli in tvoj bratec z njimi. Sam. Saj nisi ostala sama, ne ne, to ne in niti za kanček ljubezni nisi prikrajšana, pa vseeno … Te gledam, mucica moja mala - tako zelo lepa, tako zelo mehka, tako zelo nežna in tako zelo prijazna si - in mi ni jasno, kako to, da te še vedno ni opazil pravi …
Bil je 15. maj 2010, ko si prišla k meni in še vedno iščeš svoj dom. Že 144 dni iščeš svoj dom in čakaš na pravega, svojega človeka. Rada bi ti rekla – glej, Tjaška, še 7 dni počakaš –
7 je pravljično število, veš – pa bo. Čez 7 dni boš odšla v čisto svoj dom in nekoga boš zelo, zelo osrečila. Pa če mine 7 dni in še naslednjih 9 –
9 je tudi pravljično število, veš – bom čakala s tabo. In naprej. Dokler bo treba.
Ti nisi samo najlepša tigrica na svetu – ti si pravi biser. Tako zelo rada te imam, Tjaška mala! Boš videla - našla ti bom najboljši dom. Našla ti bom najboljšega človeka, boš videla. Zaslužiš si samo najboljše in prav nič manj, ti lepa, mehka, nežna, prijazna Tjaška…
Poljubček na smrček,
tvoja Ana.
P.s.: dosegljivi sva na
041-991-682, aneda, Tjaška
V Kranju, 06.10.2010
Objavljeno: Če sep 02, 2010 7:57 pm
Čestitam za nov Tjašev dom! 
