Pončo išče dom (Manta in Sančo že doma :))

Stara, ne vem, če mu ne bi bilo pri teh dveh posvojiteljih še malo bolje.....nočeš vedet kaj vse sta privlekla iz Mr. Peta .

jst to vem, on tega ne ve

OOoo, a je to tist revež, ki sem ga js prepričevala, da si ne želi met dveh podivjanih mačjih mladičev, da naj raje vzame kakšnega umirjenega napol al pa čist oraslega, al pa še bolš kr dva umirjena napol al pa čist odrasla?

Ful dobr! Vesela za Kaleja in Linota!
Pončo, tebi pa... Sej bo prišel nekdo, ki se mu boš pripravljen predat!

mogoče je Pončo res mamin sinek in mu moški ne odgovarjajo toliko. je bila danes na obisku kolegica (ki pride parkrat na mesec za pol urice na obisk) pa je takoj skočil k njej v naročje

Ponči še kar čaka in čaka, dočakal pa še ni (novega doma)...
vmes je zrasel v ogromnega mucka, ki pa se še vedno drži maminega krila

enkratna priložnost za vse, ki imate radi dolgine z velikimi ušesi



a ima kdo večjha ušesa??


kdo me bo vzel domov?

Uhonja en na dolgih tacah! Totalna kopija mojega Cala...geštela in ušes, sam drugo oblekco ima. Čudovit mačo! Taprav dedec!

Pončo je še eden od tistih, na katere čaka tadober kavč Mogoče traja malo dlje, ampak bo!

mhm upamo, da takega najde čimprej, medtem mu ni pa čisto nič hudega pri nas (no, odvisno s katere strani pogledate on bi rekel, da je tu vedno preveč novih prišlekov, na katere mora potem 4 dni pihat in zganjat največjo dramo, preden jim postane največji prijatelj )

Pončo je pač Pončo

jupi, ni špičast na fotkah
pričakujem naval klicev

Kakšne hude fotke, pa še hujši model

luškan, še posebej mi je všeč na 2.fotki!

Jaz pa tule nečesa ne razumem. Zakaj za tega miškota (in seveda še za kakšne druge, ki so v skrbništvu še dalj časa) ni zanimanja? Pa tako prikupen je in super karakter ima. Sonči, on bi se samo božal in igral in še božal. Ni vsiljiv (čeprav bi rad poskusil rogljičke ), je pa zelo prijazen in si želi človeške bližine. Veliko ljudi si želi mačkov, ki se cele dneve nastavljajo božanju (tudi najini obiski so najbolj navdušeni nad nadprijaznim in nadcrkljivim Lynxom); evo ga: perfekten kandidat. Pončo, držimo pesti in tačke za en mehek kavč!

Pončo je v začasnem domu deležen takele hotelske oskrbe

Nino 2?

Nino pravi, da mu do njegovih oblin manjka še nekaj let trdega dela in kar nekaj izkušenj, da bo osvojil vse njegove taktike fehtanja .

Ne vem, ce bodo v novem domu dosegali standarde

jah, on bo že zadovoljen, če se bo nekd nonstop z njim ukvarjal. večino časa preživi priliman name, obožuje pa papirčke od kinder čokoladic (tako, da če pridete k nam na obisk, ni nasmeteno po tleh, ampak prilagojeno mačkam ) razvil je tudi novo navado, kot kužek mi prinaša miško in potem počaka, da mu jo spet vržem, potem jo pa spet leti iskat in jo prinese nazaj (tole funkcionira samo in zgolj s Catsinimi pletenimi volnenimi miškami )

U, ta "izgovor" si moram pa zapomnit...

Pončo že skoraj eno leto išče dom. Sedaj ima tudi svojo zgodbo na fb https://www.facebook.com/notes/dru%C5%A ... 0744869726

Prosim, delite jo med svoje prijatelje, da mu skupaj poiščemo en krasen dom!


Pončo - zlati muc

Rad bi se vam predstavil. Ime mi je Pončo. Ta trenutek ležim na kavču in se zadovoljno umivam. Moja (pravi, da je samo začasna, ampak je vseeno Moja) me občasno počoha po vratu. Lepo mi je.
Ampak začelo se je pa povsem drugače. Prva stvar, ki se jo spomnim, so bila hladna, vlažna tla in vonj po senu. Stiskal sem se k naši mami, pa me je vseeno zeblo. Bili smo trije. Vedno smo se med sabo prerivali za kapljice materinega mleka. Uboga mama je vedno lepo skrbela za nas, čeprav je bila tudi sama presuha in prezebla. Ljudje so nas preganjali, češ da smo neželena golazen. Ko smo malo zrasli, je naša mama odšla. Kam, ne vem. Nikoli več je nisem videl. Ostali smo sami in morali smo poskrbeti sami zase. Ljudje nas še vedno niso marali. Na dober dan smo dobili malo mleka v razpoke v betonskih tleh. Nikoli ni bilo dovolj. Bili smo umazani in smrdeči. Nič kaj privlačni na pogled. Večkrat je naokoli prišlo neko dekle, ki je bila edina prijazna do nas. Vedno nas je pocrkljala in prinesla kak košček hrane. Ker nam je želela omogočiti boljše življenje, nas je nekega dne, meni nič-tebi nič, v plastični kletki odpeljala stran. Za vedno stran od vonja po senu, umazanije in večne lakote. Pripeljala nas je k Njej.
Ona nas je najprej skopala, saj se za hišne mucke res ne spodobi, da so odišavljeni s kmečkim parfumom in polni bolh. Dobili smo hrano in vodo ter mehka ležišča. Prvič v življenju smo dobili tudi imena! Nismo bili več neželeni pritepenci, ampak pravi hišni ljubljenčki. Ime sem dobil po mucku Pongu, s katerim sva si takrat delila dom. Bil mi je tako podoben, da bi lahko bil moj starejši brat! No, moj pravi bratec Sančo je pravi dom našel zelo hitro. Par tednov, pa se je že odpeljal! Ostala sva s sestrico Manto, začsni dom pa sva si delila s kar lepim številom muckov. Pa so počasi vsi šli v svoje domove, tudi moja sestrica. In so spet prišli novi mucki, pred katerimi sem vedno moral braniti Mojo, da ne bi postali preveč prevzetni. Potem, ko sem jim pokazal, kdo je glavni, sem jih lepo sprejel in smo se imeli prav fino. Skupaj smo se lovili, igrali, jedli in spali. Pa so en za drugim spet šli.
Zdaj sem pri Moji že skoraj eno leto. Ona pravi, da je počasi čas, da tudi jaz najdem čisto svoj dom. Da mora ona pomagati še drugim muckom, prav tako, kot je pomagala meni. Jaz sem tudi že pripravljen na nova doživetja. Svoje ljudi hitro vzljubim in jim vsak dan pokažem, koliko mi pomenijo. Zelo rad imam tudi igro, kjer mi mečejo miško, jaz pa jo prinesem nazaj. Včasih jo utopim v posodici z vodo, ampak to pomeni, da potem dobim novo.
Čakam in čakam, pa tistega pravega klica zame ni od nikoder. Vsi bi imeli mladičke, jaz pa že nekaj časa nisem več majhen. Sem pa zato neizmerno zvest in obožujem ljudi. Sem tudi že precej umirjen, ne dirkam ponoči naokoli in tudi zavese puščam pri miru. Potrebujem nekoga, ki bo imel čas zame. Ki bo razumel, da potrebujem pozornost in bo rad z mano na kavču gledal televizijo ali z mano v naročju brskal po internetu ... Zelo bi bil vesel, če bi lahko šel nekam, kjer ne bom cel dan sam doma, saj mi bo dolgčas. Tudi otroke bi lepo sprejel, če bi bili umirjeni in me ne bi lovili po stanovanju. Kakšna malo bolj umirjena mačja družba je tudi v redu, če vas ne moti, da bom kakšen teden malo godrnjal na njih. Lahko sem tudi edinček, se ne bom čisto nič pritoževal.
Iščem ... Svoj Dom.