Zakaj izključno notranje bivanje?

Verjemi mi, če bi ti preživela en sam dan s telefon ene od skrbnic, bi hitro razumela, zakaj včasih odreagirajo nepotrpežljivo in nesprejamojoče. ampak je dejstvo, dokler tega ne doživiš, ne moreš soditi drugih, ki to doživljajo dan za dnem, teden za tednom, na dopustu, med prazniki, itd. niti ni na mestu dajanje nasvetov.

off topic ampak vseeno- mladiči niso nič lažji za vzgajanje kot odrasle mačke, prej nasprotno. večina ljudi bi jih imela, ker so pač luškani, to so pa potem še cca 3 mesece, potem so enake velikosti kot odrasle mačke. tudi na človeka se navežejo ali nenavežejo prav v enaki meri kot odrasle mačke- odvisno od posameznega mačka. to mnenje, da se mladiči bolj navežejo na človeka je popolnoma zgrešeno in škodljivo za vse, ki oddajamo mačke. posvajanje bi se moralo dogajati na podlagi kompatibilnosti karakterja in ne videza - tudi mi od potencialnih posvojiteljev ne zahtevamo, da nam pošljejo sliko, da bi ocenili, ali ustrezajo našim zahtevam.

in sem mnenja, da se tudi, če bi popolnoma ukinili pogoj izključno notranjega bivanja, ne bi oddalo na tone mačk več, saj to ni edini pogoj posvojitve.

Danes povožen odrasel tiger.

Renata, me veseli, da si veganka vendar v mojem komentarju nisem ciljala nate, govorila sem posplošeno. Hvala za deljeno zgodbico, verjamem, da se to dogaja. Lahko bi rekla, da poznam ljudi, ki so zaloputnili z vrati in jo je njihova mačka trefla v glavo(ker je živela noter) in poginila. Vendar to nebi dokazovalo ničesar. Razen če obstaja statistična korelacija med tem, ali spuščamo živali iz hiše in koliko jih imamo dejansko radi (toliko recimo, da jo obžalujemo še dolgo po tem ko je več ni). Namen mojega posta je bil izpostaviti, da ima vsak lastnik svojo muco rad. Ker jo pusti iz hiše to ne pomeni, da ga v resnici ne briga ampak, da misli, da ravna najbolj prav. Nekateri ljudje kupujejo svojim otrokom kokakolo in hamburgerje ker jih imajo radi in ker to ni zdravo ne pomeni, da jih imajo manj radi kot tisti, ki tega ne počnejo.

Ery, glede na to, da sem ena od tistih, ki zagovarjam varno bivanje mačk in glede na to, da si napisala "Če vi, ki tako gorečno zagovarjate lepa življenja muc, niste vegani, potem ste pač, nenačelni.", si torej ciljala tudi name.
Mene ne briga, koliko ima kdo koga rad. Me pa briga, kako skrbi za živa bitja, za katera je sprejel odgovornost. Otroku z zapacanimi žilami in povoženemu mačku vsa ljubezen tega sveta bolj malo koristi.

Mogoče bi bila boljša rešitev pritiskanje na oblasti, da posodobijo zakone o varstvu živali, da postane sterilizacija mačk obvezna ipd. Kaj takega bi bolje razumela in prej podprla. Prepričevanje ljudi, da ravnajo narobe se mi pa zdi bolj jalovo delo, brez zamere.

Zakon že dolga leta določa, da mpra skrbnik živali preprečiti rojstva nezaželenih živali. A zakon sam po sebi ne pomeni veliko. Je treba ljudi o tem in o podobnih zakonih podučit, jih, kot sama temu praviš, "prepričevati" in jih, če se zakonov ne držijo, kaznovati.

Kozmopolitanka, res je. Mogoče bi jih bolje razumela, če bi doživljala kar doživljajo oni. Razumevanje pa ne pomeni strinjanje. Zdravniki, ki vsak dan doživljajo človeško smrt (ki ni vedno lepa, v starosti) niso niti približno tako "zagriženi" proti kajenju, slabi prehrani, pitju alkohola, prehitri vožnji, slabemu življenjskemu stilu in podobno. Kar želim povedati je, da mačji čuvaji/skrbniki niso izjeme, ko pride do zagovarjanja mnenj. Hočem reči tudi, da je prav, da vsak zagovarja svoje mnenje ampak naj to počne na manj napadalen način. Kot ekonomistki se mi zdi pomembno, kako drugi ljudje zaznavajo MH in sodelavce; od tega so odvisne donacije in posvojitve in konec koncev, življenja mačk.

Renata, z večino kar si napisala se strinjam. Moja replika, glede hamburgerja pa se je nanašala na to, o čemer si pisala, kako hitro lastniki pozabijo svoje povožene mačke in nabavijo nove. Ko si namigovala, da gre v resnici za razliko med ljudmi, ki spuščajo mačke ven in jih v resnici ne briga, ko jih avto povozi in tiste, ki jih briga in jih zapirajo not. Razumela sem, da gre pri tej "brigi" za ljubezen. Se pa strinjam, da to povoženi mački ne koristi.

Ne bi rada izpadla smotana, ker sem to temo načela, vendar sem upala, da bo šla debata v drugačno smer. In ne, ne v smer, ko vsi priznate, da je boljše muce ven spuščat... To ni bil nikoli moj namen. Ker pa svojega namena nisem dosegla, mislim, da je brez veze toplo vodo odkrivat, kot se sigurno strinjate.

Vso srečo pri opravljanju vašega dela. Upam, da se bo svet v prihodnosti spremenil na bolje, da boste v daljni prihodnosti lahko oddajali muce tudi za zunanje bivanje.
Lp

kot nekaj pocukranega s čemer se lahko cartajo, kot peluše.

Za ne-primorce: peluš je plišasta igrača, ne beluš (špargelj)

Ne razumem, zakaj sem nenačelna, če nisem veganka?

Sicer pa obožujem mačkone in bi za njih naredila vse, kar se narediti da, da bi bili varni, srečni in zdravi. In z veseljem bi živela v nekem najbolj varnem okolju, kjer bi bili lahko mačkonarji zunaj in mi pomagali pri delu v vrtu, z mano šli na sprehod, in tako naprej, in tako naprej. Pa so to samo sanje. Dokler nimam takih pogojev, svojih treh bumbarčkov (pa tako jim pravim ljubkovalno, da ne bo kakšne pomote slučajno) ne bom spuščala ven. Simpl k pasul.

Hvalabogu za naše pogoje, kjer res lahk mački pomagajo na vrtu (sam je treba vedet da se frišno prekopani gredici ne morjo upret, ker je tak lepo mehka za zakopat svoj pridelek ) in hodijo zraven na sprehode.

Me pa res zanima od tistih, ki oddajate mačke v varno okolje, kaj to dejansko je in kateri so kriteriji - le da ni avtov, ali tudi lisic, lovcev..? Kolk morajo bit oddaljene druge hiše? In podobno. Znam bit kandidat za nekoč enega, vendar bi bilo fajn vedet če se sploh lahko "prijavim". Pa že vnaprej povem, da bo iz strani domačih najbolje sprejet siv dimast ali pa lepa rjavo-črno-bela želvovinka

Mene pa zanima, če tisti, ki mačke prosto, brez nadzora spuščate v "varno okolje" (niso torej vključeni tisti, ki imajo mačkotesno ograjene vrtove, zunanje
mačjake ali mačke, ki jih ven vodijo na povodcu), na isti način v istem okolju puščate pohajkovati naokoli tudi pse. Če ne, me seveda zanima, zakaj ne.

Ery, sem šla še enkrat brat vse tvoje argumente. Rezultat tega branja pa je, da mi ni jasno, kaj sploh hočeš povedati in kaj sploh zagovarjaš. Mislim, poleg tega, da želiš potrditev, da nisi slaba skrbnica, ker tvoji mački hodijo ven in da imaš kljub temu svoje mačke rada. Pa da imamo v Mačji hiši neprimeren, neprodajni odnos do takšnih skrbnikov in te skrbi, da smo zato ekonomsko manj uspešni.

Tu se ne bije noben boj med tem, kdo ima svoje živali bolj rad. In tudi ne med tem, kdo je boljši in slabši. Dobri in slabi ljudje in skrbniki smo med obojimi, tako med tistimi, ki imajo notranje muce, kot tistimi, ki jih spuščajo ven. Gre se za to, kaj je boljše in kaj slabše za mačke. Gre se za to, v kakšnih pogojih imajo mački večjo možnost živeti dlje in bolje. Še enkrat: kdo koga in kako močno ljubi, meni ne pomeni prav veliko.

Ne morem pa zagovarjat tega, da je skrbnik, ki mu je mačko (ali dve, tri...) že povozilo/se je zastrupila/je dobila felv/jo je sosed z lopato po glavi ker mu je razkopavala po frišno zasejani gredici solate... in še vedno trdi, da ima varno okolje ter da je njegovim mačkam fino fajn, no, da je takšen skrbnik dober skrbnik. Pa četudi prekipeva od same čiste ljubezni do mačk in četudi cele tri dni joče za povoženo. Kot že napisano, napake delamo vsi, a če jih nikakor ne želiš in nočeš prepoznat kot napake in teraš dalje isto kot prej, potem pač nisi nek biser. V takšnih primerih bi bila "prijaznost do ljudi, potrpljenje, odpuščanje in sprejemanje", ki ga terjaš od nas za ljudi, podpiranje neodgovornega in mačkam škodljivega, pa tudi nezakonitega (skrbnik mora poskrbeti za varnost svoje živali) vedenja.

Mnenje, da so za nesreče mačk, ki hodijo ven, odgovorni žleht in brezbrižni ljudje, je kar nekaj. Če ti goneči maček skoči direkt pred avto, ga boš povozil, pa če si še tako sočuten in skrben. Če se ti lastna mačka sonči na dvorišču v mrtvem kotu, jo boš povozil, čeprav jo neskončno ljubiš. Strup za polže ljudje nastavljajo večinoma za polže, ne ker bi želeli ubiti sosedovo mačko. Po drugi strani pa, če ta mačka vztrajno koplje po sosedu gredicah, mu skače na avto, pride poleti v hišo...sosed pa tega ne mara in vsa opozorila lastniku ne zaležejo nič, lastnik še vedno spušča svojo mačko na sosedovo solato, je menda jasno, kdo je tu nekulturen in brezbrižen.

Prepričevati prepričanih se ne da. To vemo že dolgo. In ta tema (pa tudi vse ostale), ni namenjena tistim, ki svojega mišljenja in vedenja niso pripravljeni pretehtati in morda spremeniti, navkljub vsem truplom, za katere so odgovorni. Je pa namenjena podajanju argumentov za in proti. Do česar smo vsi upravičeni, brez da nas kdo razglaša za sekto.

Tudi jaz se vsakodnevno v službi srečujem s "pro-notranjci" in "pro-zunanjci". Tekom let sem spremenila mišljenje in zdaj nisem ne na eni, niti na drugi strani. "Pro-zunanjcem" se zatika na področju varnosti in nadzora svojih živali. Kaj so te nevarnosti vsi vemo. Ravno tako se zatika "pro-notranjcem". Te živali pogosto nimajo dovolj gibanja, nimajo družbe ali pa je imajo preveč in razvijajo vedenjske motnje, okolje pogosto ni prilagojeno mačkam primerno ...

Trdim torej, da je treba za vsako žival odgovorno skrbeti, samo to. Če bi vsi počeli tako, pogojev ob posvojitvah ne bi bilo potrebno postavljati, termini kot so "izključno notranji", "zunanji" pa sploh obstajali ne bi. Pa tudi sicer ima človek v skladu s posvojitveno pogodbo ogromno maneverskega prostora. Kdor torej odgovorno skrbi za svojo žival, ga pogoji prav nič ne ganejo, mene recimo niso. Meni osebno se zdi življenje mačk, ki imajo dostop do zunajega sveta kvalitetnejše od izključno notranjega bivanja (če seveda maček pokaže zanimanje za zunanji svet. So tudi taki, ki jim ni prav nič mar za to.). Vendar pa, meni osebno, na kraj pameti ne pade, da bi kadarkoli in kjerkoli na tem svetu pustila katerokoli žival v nekontroliranem okolju brez nadzora. Stanovanje je kontrolirano okolje, tu sta mojidve tudi brez nadzora, ker hodim v službo. Zunanje okolje ni kontrolirano z moje strani, in nikoli ne bo, tam sta torej samo pod mojim budnim očesom.

Živim v bloku in moji dve mačici sta notranji mački z občasnimi izleti v zunanji svet, pri čemer jaz držim vrvico v rokah. Balkon imamo zamrežen. V nič od tega me ni pahnila nobena pogodba. Kakršen koli odklon od tega se meni zdi neodgovorno ravnanje. S tem pa tudi ne mislim, da so ljudje, ki počnejo drugače, slabi ljudje. Lahko, da skrbijo po svojih močeh in znanju, ki ga imajo, lahko se zgodbe končajo srečno za vse. Ampak srčno pa upam, da bodo vsi sčasoma (čimprej) postali odgovorni do bitij, ki so od njih odvisna. In to zame pomeni, da jim zagotovijo vso varnost, ki jim jo lahko, hkrati pa poskrbijo za vse potrebe, ki jih določeno bitje ima, saj jim s tem zagotovijo primerno kvaliteto življenja.

Dokler ne bodo vsi ogdovorni, kolikor bi pač moral vsak posvojitelj biti, bodo pri posvajanju mačk veljali neki osnovni pogoji. In prav je tako. Sama si sploh ne predstavljam, kako je skrbnicam vseh teh muck, ki morajo vsakega posvojtelja "precenit" ali je dovolj odgovoren ali ne. Zame je večina premalo odgovornih, da bi jim prepustila skrbništvo, pa sem nameščala tako pse, kot mačke. Veš, da z vsakim, ki ga oddaš, narediš prostor za novega. Hkrati pa z vsakim, ki ga oddaš tvegaš, da bo nekdo nekje pri oskrbi kiksnil in se bo za živalco slabo končalo. Breme skrbnic je torej zame gigantsko, zato sem vsem hvaležna, da postavljajo pogoje, podpisujejo pogodbe in preverjajo posvojitelje. To je edina pot s katero se lahko svet kdaj spremeni na bolje tudi mačkam.

Lahko pa dodam še nekaj svojih izkušenj, na podlagi katerih danes razmišljam, tako kot pač razmišljam. Mogoče se vsaj nekdo ne bo učil iz lastnih izkušenj, ampak bo dovzeten tudi za statistiko.

1) 15 let nazaj nam je povozilo mačka, ki ni zdržal samo v hiši, ker ni bil K (veterinarji so trdili, da še ni bil dovolj težak za poseg). Naučili smo se na zelo grd način, da je K nujna in da mačke hodijo čez cesto, četudi smo mislili, da ne. Danes, 15 let za tem še nosim to breme, čutim, da sem odgovorna z njegovo smrt, čeprav sem ravnala kot smo takrat pač najbolje znali, sama sem bila otrok. Mačka smo imeli neskončno radi, imel je kvalitetno prehrano itd. Ne predstavljam si, da bi imela še kakšno smrt na lagerju, zato so od takrat naše mačke pod nadzorom. Smo pa imeli mačke brez pogodb, pripetene in me nihče ni prisilil v to razmišljanje, od takrat nam ni povozilo nobenega več.

2) Moja mami ima mucka, ki je bil najden na cestninski postaji Vransko. Takrat se je 8 mesecev star zahiran, glistav in mikrosporičen muc zatekel k bližnji kmetiji, kjer so zanj skrbeli približno 2 meseca, ampak je rinil v hišo, zato ga niso ravno marali. Moja mami je bila takrat soseda, muc je prišel k njej in tam ostal. Prvo leto muc sploh ni upal na teraso. Drugo leto je šel na teraso (neograjeno) le ponoči. Dvakrat je padel s terase, otrpnil v okolju, ki ga je prej poznal in čakal, da smo ga pobrali in odnesli noter. Končalo se je srečno, a tudi blakon/terasa sta lahko nevarna. Kasneje sta se preselila in muc upa na balkon tudi podnevi. Nikoli, ampak nikoli ni samoiniciativno rinil nazaj ven. Vzela ga je s seboj na vikend, imela na vrvici, a je sredi neokrnjene narave rinil v vrtno hiško. Maček je očitno povsem srečen notri, ven noče za nobeno ceno že 6 let.

3) Pred kratkim sem šla na ogled hiše, kjer je lastnica imela 50 mačk (zunaj + notri), od tega jih je že več kot 40 oddala, ostalo ji je 6 mačk. Dve od teh sta zaradi herpesa ob oko, ena je imela od pretepov grdo ranjen hrbet, močno markirajo in so z urinom uničile hišo. Načeloma so vse S/K, videla sem enega samca, ki je jajca še imel. Ena mačka je stara 16 let, ostale so mlade. Do hiše vodi makadam kolovoz, po katerem vozijo lastnica, poštar, plug, morebitni obiski. Teden pred mojim ogledom hiše ji je poštar povozil mačka, baje ni bil prvi, lastnica je dosegla, da so zamenjali poštarja. Dejstva: 5 hiš na velikem hribu na podeželju z zelo oddaljeno res neprometno cesto, privat makadam dostop in vsaj en povožen maček. Okolje ni ni tako varno, kot deluje na prvi pogled.

4) Ali je lahko zunanje okoje varno? Lahko, iz izgornjih točk sklepam, da na tak način: http://www.purrfectfence.com/images/inf ... rch-bg.jpg
http://i184.photobucket.com/albums/x76/ ... CF2651.jpg

Ali imam možnost zagotoviti točko 4 svojima mačkama? Zaenkrat žal ne, upam, da bom kdaj imela kaj takega zgrajenega tudi jaz. Do takrat imamo balkon zamrežen in hodimo v zunanji svet tako: https://www.youtube.com/watch?v=Q7RCD9_ ... 9UscF_oq5w Trdim, da sta tudi na tak način povsem srečni mački.

5) Študije in raznorazne raziskave kažejo pro/contra glede čisto vsega: S/K, notranjega bivanja, zunanjega bivanja, naravnega lova, zdravstvenih težav glede na okolje v katerem živijo, humanost evtanazije itd ... Hkrati pa je treba v človeškem nenaravnem svetu najti pot, ki bo obvladala populacijo mačk, jim bo zadovoljila vrstno specifične potrebe, bodo mačke dosegale naravno starost in jim bomo ljudje glede na njihovo odvisnost od nas zagotovili odsotnost bolečine, odsotnost lakote in vsega ostalega za kar smo postali z udomačitvijo odgovorni. Ukrepi po katerih posegamo za doseganje prej omenjenega so na dlani.

6) Vsakodnevno srečevanje s povoženimi trupli, preštevilnimi brezdomnimi mačkami ter strankami, ki pojamrajo, da jim je mačka povozilo, so ga zastrupili, je izginil in podobno, mi da misliti, da ljudem še malo manjka do prave odgovornosti in prave mere skrbi za njihove družinske člane.

To so moje izkušnje oz. argumenti na podlagi katerih zagovarjam odgovorno oskrbo mačk o kateri sem pisala v svojem prejšnjem postu.

Mene pa zanima, če tisti, ki mačke prosto, brez nadzora spuščate v "varno okolje" na isti način v istem okolju puščate pohajkovati naokoli tudi pse. Če ne, me seveda zanima, zakaj ne.

Kvečjemu obratno! Psa še pustim samega pol urce na vrtu, ki je okrog in okrog ograjen s kamnitim zidom. Mačke ne bi na tem vrtu pustila za noben denar, ker so na njem tri drevesa, katerih veje segajo čez zid. In adijo mačka...

moje ( in samo moje mnenje) po vsem kar berem,sem prebrala od vas vseh,ki ste tu gor je sledeče: Ljudje smo različni.
Vsakdo meni,da je njegova vzgoja,ki jo ima( bodisi pri živalih, bodisi pri ljudeh oz.otrocih) najboljša, najvarnejša in da je najboljši lastnik.
Ok. Jaz nisem tu gor,da bi zdaj vsak komentar komentirala v piko in za vsako ceno, še manj da bi za vsako ceno zagovarjala "pravi način" in obsojala "napačnega".
Edino,kar lahko naredim je to, da se z vsakim od vas- strinjam( četudi se včasih ne). In smo spet tam; LJUDJE SMO RAZLIČNI, naši pogledi niso enaki; prav ali neprav, tako je in tako bo pri ljudeh vedno bilo.
Je pa uredu,da na forumu velja svoboda govora,vsakdo pove svoje in tu se mi ne zdi ničesar spornega. Forum je stičišče mnenj, pogledov na določene stvari, in glede na dejstvo,da se nahajamo na forumu Mačje hiše, smo v večini vsi ljubitelji naših štirinožnih prijateljev in prijateljic- mačk.

Skupno nam je, da smo vsi mi ljubitelji živali. To se mi zdi najboljša iztočnica,da delamo dobro,se trudimo,da tisitm,ki te sreče,da bi bili srečni,zdravi,na varnem to omogočimo, da tisti,ki lahko- pomagamo živalim na najboljši možni način (zopet bi rekla,da vsak po svoje interpretira,kaj je dobro in kaj najboljše za nekega mucija,kužija, papagaja ali kunca itd).

Glede na to,da sem na tem forumu-nova,pa vem,da ni ničesar na tem svetu,kar bi mi preprečilo,da sem do vseh uporabnikov/ic- spoštljiva( tako ali drugače), saj sem navsezadnje tudi sama vesela,če so drugi ljudje ( ne le na tem forumu)takšni do mene. Če mi nek komentar ne bo všeč,ali se ne bo skladal z mojo predstavo glede vzgoje,hranjenja, nadzora, zdravstvene oskrbe; in še kaj- živali ( ali ljudi) bom enostavno- tiho. Zase lahko rečem le,da nisem noben sodnik,inšpektor,da sodim kaj je prav ali ni prav- za druge živali; vem pa,da sem odgovorna za tiste,ki jih imam doma.
Svoje mnenje o vzgoji in življenju drugih živali, bi izrazila takrat,ko bi smatrala, da je je za žival ( po besedah njenega lastnika) slabo poskrbljeno,da gre za prisotnost elementov mučenja, če bi zaznala,da žival trpi.

V Sloveniji je veliko ljudi,ki svoje živali zlorabljajo- psihično in fizično. Mnogokrat slišimo žalostne zgodbe, kanček upanja za živali ostaja,ko ljudje,ki jim ni vseeno -pristojne na nepravilnosti opozorijo, a včasih se zdi,kot da le-ti ne slišijo,ali nočejo slišati.

Po drugi strani pa je razveseljivo,da se tudi tisti,ki tega nikoli niso počeli, s svojimi ljubljenčki ukvarjajo, so del družine, sopotniki v vsakdanjiku našega življenja.
Mnenja o tem,kaj je za žival dobro in najboljše- pa bodo vedno različna.
To je podobno kot pri otrocih. So starši,ki so zagovorniki t.i. permensivne vzgoje in starši,ki so zagovorniki klasičnih metod.
Tako prvi kot drugi starši menijo da je njihov model najboljši. Redko kateri pa pristajajo na možnost, da ima enostranska vzgoja lahko tudi ( poleg plusov) tudi minuse, a da je možno z sklenjenimi kompromisi marsikatero pomankljivost( napako) odpraviti.

Kar bi dejala sama je to,da so mene moje izkušnje skozi življenje naučile to,da enostransko zagovarjanje( katerokolih) stališč- nikoli ni bilo dobro. Nikjer. Z kompromisi pa sem veliko prej nerešljivih situacij vidno izboljšala.

Vsem skupaj želim lep dan še naprej.

Pravkar sem videla, kako so delavci s ceste z lopato pobrali mačjo palačinko in jo vrgli na prikolico Kolikokrat se mora to še zgoditi, da bodo ljudje razumeli, da zunaj NI VARNO. To je DEJSTVO, ne glede na to, kaj se komu zdi boljše ali slabše...

Ja če je pa zunaj takooooo zelo varno, to je zares varno okolje. Sicer pa ja, lahko je okolje varno, ampak dokler gre lahko maček prosto po prešernu kamor se mu zahoče, lahko konča tudi kot palačinka. Ničkolikokrat na poti v službo, ko se vozim čez vasi in mimo travnikov, polj, vidim mačke sredi polja, najbližja hiša je pa kilometer stran, če ne še več. Pa tisti povožen muc, za katerega sem klicala, naj ga poberejo, je bil sredi ničesar, na obeh straneh ceste njiva s koruzo, pa nikjer nobene hiše. Tako da mački s prostim izhodom dejansko niso varni. Razen če so res navajeni biti samo doma pred hišo. Ampak takih je malo.

Meni se zdi kreganje, v katerem primeru so muce bolj srečne, popolnoma brez pomena. Zakaj ljudi ne prepriča preprosto dejstvo, da nenadzorovani izhodi niso varni? Če pa imamo vsak dan znova ogromno dokazov za to na cesti, žal. Mogoče bi bila tudi moja (po novem) dva muca bolj srečna, če bi lahko zunaj plezala po drevesih in se sončila na travici, ne vem. Ampak je cena za to enostavno previsoka in mi na kraj pameti ne pade, da bi tvegala.
En banalen in butast primer, pa vendar - mogoče bo kdo razmislil: tudi sama bi si zelo želela leteti, ampak to ne pomeni, da bom šla na vrh stolpnice in se vrgla dol, ker me (skoraj) zagotovo čaka smrt in nisem prepričana, če se splača tvegati...

Pa če dodam samo še to: mogoče pa bom skočila s padalom (=mačka na povodcu).