Pomagamo živalim

Neši Piki so pred dnevi diagnosticirali FIP, sicer ji je po terapiji malenksot bolje(vsaj je in pije) ampak vse skupaj ni to življenje kot si ga naša mala pixi zasluži...že 2 dni jokam in razmišljam kako, zakaj, kdaj(krivim sama sebe, ker prej nisem videla, čeprav sem vedela da se nekaj dogaja)...trebuškek poln ascitesa,žalostne očke..vem da je čas, da se poslovimo, a je tako prekleto težko...naša druga kosmatinka Bela, ne vem ali čuti ali ne, samo poležava zraven Pike, noče jesti(oz. ful malo je), upam, da vsaj ona ni bolana. Ojoj , človek si ne predstavlja da je to tako zelo težko..sama sebe prepričujem naj ne bom tako egoistična, naj jo stisnem k sebi in pospremim med angelčke, a srce kot da ne posluša kaj glava govori...to je res j***..o težko (se opravičujem izrasozlovju)..PIka je res najbolj prijazna, najbolj potrpežljiva in ljubezniva mačka kar jih je...lubika moja mala. Čeprav je včasih ona jezila mene, včasih jaz njo, še danes ko komaj stopica hodi za malo kot moja senca... srce se mi para :(:(

Ker jo imaš zelo rada, bosta šli skupaj tja, čim prej in z njo boš do zadnjega diha, pa še malo po tem.
Ne odlašaj, prosim...Pika ti sama govori, da je čas, če že diagnoze nočeš poslušat.

Drži se!

Diagnoza FIP ni nekaj 100 %, je le utemeljen sum. Dokler je in pije in tudi sicer ne kaže znakov trpljenja (težko diha, stoka...), bi jaz zagotovo počakala, vendar se umiri (ne žaluj na zalogo), da bosta skupaj kvalitetno. Muco poznaš in boš že vedela, kdaj je čas za slovo. Takrat pa ja, ne odlašaj.

Prekleti FIP ... res, se totalno spominjam tistih tednov, ko sem jaz svojega Puhija držala med živimi, pa čepav je bil s tremi tačkami že na oni strani. In kako mi je bilo hudo, ko sem ga peljala na zadnjo skupno pot ... tega ne privoščim nikomur, niti najhujšemu sovražniku ne. Hudič je tole, res. Pa nič ne moreš, da bi pomagal. Samo vedet lahko daš mucku, da ga imaš rad. Še vedno si želim, da bi Puhija prej peljala k veterinarju, ampak bi bil konec verjetno isti.

Na srce ti polagam, da ko boš videla, da se lubica samo še matra, da nima niti enega procenta volje več v sebi, jo pelji. Vem, da je in bo hudo, ampak to naredi za njo. In pravilno se prepričuješ, ne bit "egoistična" (čeprav mislim, da te vsi razumemo, vsi želimo imeti svoje živalce čimdlje pri sebi), samo odloči se in pojdita. Se pa strinjam z gipsy, dokler je z njo še kolikor toliko v redu, počakaj. Mogoče pa izginejo ti simptomi. Čeprav se mi zdi, da je to zelo malo verjetno ker ko se FIP enkrat odloči, naredi svoje.

Včeraj je bil res zame en težek dan...res sem bla sesuta in imela težke "žute minute"... sva se pa včeraj z mojim pogovarjala(ki je bil na začetku tko proti mačkam, sedaj pa ne vem komu je težje), da vztrajave dokler Pika vztraja, ko bo prehudi jo bom peljlala...zaenkrat je bolje kot par dni nazaj, dobila je apetit, pije, je...sicer še vedno vse bolj na izi, ampak ima še voljo in vsakič k kuham pride fehtat , ker itak ve da vsakič neki dobi...tako da jo cartamo, razvajamo in upamo na najboljše..včasih pa se čudeži le dogajajo

Eva... *en topel objem*
Držita se, obe...

ta članek je za vse nas, ki se vsakič sprašujemo, zakaj ŽE.....

http://www.mucek.si/kdaj-je-pravi-cas-z ... -od-macke/