Pomagamo živalim

Drage in dragi moji, še na vas se obračam z vprašanjem/dilemo. Enemu od mojih mačkonarjev, so diagnosticirali tumor. Na bezgavki, cca 4x4 cm (ja, ogromna zadeva ). Začel je bruhat, nehal je jest in smo šibali na veterino. Nardili ultrazvok, rentgen, pregled krvi, urina, ponovni test za levkozo (negativno). Na ultrazvoku se je videla ogromna tvorba, najprej je zgledalo kot da je na črevesju. Z iglo so mu vzeli vzorec te tvorbe in pogledali pod mikroskopom, ki pa ni nič takega pokazalo, pač neke vnetne celice. Naslednji dan je bil operiran (da bi se zadeva odstranila) in se je izkazalo, da je na bezgavki in ne na črevesju. Vzeli so vzorec in poslali na biopsijo, mislim da v Nemčijo. Muc je medtem že čisto ok, dobil je sicer antibiotike, ampak je normalno živahen, apetit ima ogromen. Danes pa klic, da je tumor, na ne preveč fajn mestu (naj bi se hitro širil tudi na ostale bezgavke). Baje imamo sedaj tri možnosti...pustimo na miru in kolikor časa pač bo (ali je na kakršen koli način možno približno ugotovit koliko časa je to? 2 meseca, dve leti? ), kemoterapija ali terapija z medrolom. Kemoterapija mi res ne diši, ker možnosti da se res pozdravi so minimalne in ne bi ga rada uničevala s tem. Medrol mi je tudi agresivna zadeva, imunski sistem se bi mu res totalno uničil. Nevem, tole mi je res totalni šok, muc je mlad, 5 let, strogo notranji, na videz čisto zdrav, živahen Mogoče kdo s podobnimi izkušnjami? Razmišljala sem, da bi ga peljala najprej na bioterapijo za živali (k bivšemu šefu), pa potem po parih terapijah ponovno na ultrazvok, da vidimo če je kaj učinka. Vesela bom vsakega nasveta, v parih dneh bi se rada odločila kaj narest, poklicala bom sicer tudi dr. Natašo Tozon, ki naj bi bila edina onkologinja, ampak saj pravim, kemoterapije res ne bi rada dajala skozi

Lp
Barbara

Na veterino se sicer ne spoznam praktično nič, ampak od tehle treh možnosti, ki jih navajaš, bi se jaz vsekakor odločila za tisto brez kemoterapije in brez Medrola - torej, kolikor časa mu je še namenjeno, naj mu bo lepo. In skrbno pazila, kdaj pride trenutek, ko mu ne bo več lepo, pa se takrat posloviva.

Držim pesti za vaju!

Na žalost imam jest izkušnje s to diagnozo in to ravno pri najbolj moji Polči .

Od diagnoze tumor na bezgavkah, do smrti sta minila dva meseca. Pred tem je imela vedno težave s povečanimi, pretirano aktivnimi bezgavkami. Smo se trudili z medrolom, bioenergijo, homeopatijo, vsem mogočim....pa ni nič pomagalo . Žal

Naj uživa svoje življenje, dokler bo kolikor toliko kvalitetno. Omogočite mu udobne zadnje dni in se v miru poslovite.

Joj Barb, ful mi je žal. Sem fejst mislila na vas.
Bi pa samo omenila, da kemoterapija pri mačkih izgleda čist drugače kot pri ljudeh. Jo mačke neprimerljivo boljše prenašajo.
Bioterapija pri živalih je čisto prijetna zadeva. Terapevt muco samo boža, muca pa se čisto umiri in počiva. Ne vem, koliko bi pomagalo, ampak če mu menjava okolja ne predstavlja hujšega stresa (ali pa če pride terapevt na dom), se splača tudi to probat kot dopolnilno terapijo.

Pri nas doma smo imeli to smolo, da imamo z malignimi tumorji pri psih (pri mucah ne) kar nekaj izkušenj. Za kemoterapijo se pri "svoji" živali ne bi odločila, tudi in predvsem na podlagi mnenj strokovnjakov s tega področja. Imam tudi izkušnje s bioterapijo, vendar razen trenutnega in izjemno kratkotrajnega pozitivnega efekta ni pomagala prav nič. Človek v obupu poskusi prav vse, na koncu pa običajno razum naredi svoje.
Zato je moj nasvet enak kot helenin. Poskusite biti čimbolj mirni, kolikor se to v danih okoliščinah sicer sploh da in cenite čas, ki ga preživite skupaj.

Kar slabo mi je, ko vse to berem Mogoče še eno, malo čudno/neugodno vprašanje...kako bi trenutno nanjga vplivala selitev? Bi to lahko zelo poslabšalo njegovo stanje?

Barb, naj ti ne bo slabo, ker ne pomaga prav nič. Vem, da ti je zelo hudo, ampak poskusi gledati na vse skupaj s stališča tega trenutka. Ne vem, če se bom pravilno izrazila, poskusim vseeno: tvoj muc se po vsej verjetnosti v tem trenutku ne ubada s tem, kaj bo z njim čez pol ure ali pa čez eno leto. Bistveno mu je to, da mu je zdaj in tukaj udobno in da se dobro počuti ter da ne zazna tvoje stiske. Naj bo to tudi tvoje vodilo, kolikor se le da. Eh, vem da se vse to sliši zelo enostavno in da je veliko težje stvar prenesti v prakso , ampak poskusi vseeno. Ker mogoče vama je namenjeno ostati skupaj veliko več od tistega, kar se zdaj bojiš in je zato brezveze, da si pokvariš vajin skupni čas. Ti samo poskrbi, da bo njemu OK, drugo ni važno.
Glede selitve pa ne vem, enim je grozen stres že nova omara v prostoru (in takim bi selitev zagotovo poslabšala stanje), drugi pa so kot nomadi in gredo z lahkoto kamorkoli.

Vem, poskušam bit zelo realna. Imela sem en mini mini delček v sebi, ki je upal, da je le nabrekla/povečana bezgavka pa čeprav sem vedela, da ne bo tako enostavno. In vem, da je njemu trenutno vse zelo fajn, dobro se počuti, vesel je in upam, da tak ostane čim dlje. In tudi vem, da ko bo prišel čas, ko bo prehudo, se bom od njega lahko poslovila, pa čeprav na "nenaraven" način. Drugega mi ne preostane Skrbi me tudi za njegovega brata, ki je čeprav tega ne kaže pogosto, nanjga zelo navezan. In da ne pozabim, kolikšna je možnost, da se tumor pojavi tudi pri bratu? Selitev pa hmmm...nazadnje sta kar vredu prenesla, en dan je bilo malo hudo, naslednji dan pa kot bi tam živela že vse življenje Ne vem, dileme...vprašanja...

jaz bom samo rekla: drži se! Naj vama bo čimdlje lepo skupaj...
Pri nas je šlo zelo hitro, prehitro...zato mu naredi življenje čimlepše ti pa ohrani samo lepe spomine