Pomagamo živalim

Imamo težave pri prevozu - če gre še za tako kratek (cca 5 min in ja, sedaj izbiram veterinarja po oddaljenosti, ne po kakovosti ) je prevoz zgodba posebne kategorije.
Najprej začnemo mijavkat, kar mi para srce, ker se ponavadi nobeden od njiju ne "dere".
Nato se začne divje praskanje po vratcih.
Potem začne ta večji (Muf) dobivat peno na gobček (kot da bi imel neke vrste napad) in začne mljaskat - že nekaj časa ju na redne preglede peljem v dveh boksih, ker je nazadnje Mufi Čičo čisto poslinil.
Po cca 10 min Muf bruha, nekajkrat se je potem še polulal in pokakal.
Poizkusila sem s pomirjevalnimi tableti za živali in tabletami proti slabosti (tudi za živali). Nobeden preparat ni bistveno spremenil situacije.
Veterinar mi je toplo priporočil feromone, s katerimi bi našpricala kletko 15 min pred odhodom.
Imak kdo še kakšno uporabno rešitev mogoče?

Jaz imam, ampak ne vem, če je ravno po predpisih.
Oprsnica, povodec in nekdo na zadnjem sedežu, ki drži povodec na varno kratkem. Transporter pa zraven prazen.

Pri nas ni šanse, da bi se vozili v trasporterju. Večji muc vedno v naročju, tamala pa zravn in je mir.

Moja pokojna mačka se tudi ni marala voziti. Pri vožnji na vikend (2h), se je najprej protestno pobruhala, nato polulala in na koncu pokakala, vse v okviru prvih 15km.
Ker sem jo nato veliko vozila iz enega konca Lj na drugega, se je navadila do te mere, da ni niti pisnila (hodila je k staršem v varstvo), ker je poznala pot. Če je bila distanca kakšen km daljša (t.j. do veterinarja), se je začela dreti tisti moment, ko sem presegla običajno razdaljo do staršev.
V mojem primeru je bila samo pozitivna izkušnja in kontinuiteta prevažanja tisto, kar je prispevalo k miru v transporterju.

Moja kokoška se začne penit in upirat samo da zagleda transporter. Smo zato nabavili tanajmanjšo kletko od firme trixi (originalno za pse). Ima sicer vratca skozi katera naj bi šel pes (maček) not, ampak jaz odpram kar celo celo stranico. In je veliko bolj mirna odkar ima več prostora in bolje ven vidi. Pred obiskom veterinarja dobi tudi baldrijan, ker ima drugače od stresa vedno povišano temperaturo in so potem tam panični kaj je narobe. Sva nekaj časa doma merili pred odhodom, sedaj pa baldrijan očitno dovolj pomga, da ne pride več do povišanja.

moji so ful pridni v avtu. mogoče kdo pojokca takoj na začetku vožnje, to je pa tudi vse. sem pa opazila, da so dosti bolj mirni, če jih vse tri natlačim v tavečji transporter kot pa če je en sam v tamalem.

Vsi trije so iz Ljubljane na poti v nov dom le malo pojokcali, nato pa so celo pot spali. Vse brez problema. Ko sem Ajko peljala k vetu, sploh ni mijavkala, pa nič. Res pa da je veterinar zelo blizu, kakšnih 3 minute z avtom

morem potrkat da oba muca dobro prenašata vožnjo MB - LJ približno 1x na 4 tedne. mijavkanje se začne ponavadi pri domžalah če se gre v LJ in Pri izvozu MB center ko se gre nazaj. Sma pa že pristala v kolono in tudi zaprt predor ter še večjo kolono. takrat je muc seveda začel mijavkat (imela sma še takrat samo enega) in sma ga prerposto takrat imela na povodcu in pa lahko je bil v naročju pri sovozniku ter občasno tudi s sprednjimi tačkami na armaturi. zgleda mu je tisto bilo veliko bolj všeč ampak vseeno še zmeraj vztrajama pri vožnji v transporterju. zdaj če ne bi šlo drugače bi ga seveda imel v naročju, tako da za probat je, sploh če se peni, lula in kaka.

Tudi najina maca ne prenaša vožnje. V najinem avtu še toliko manj, ker je starejši in na avtocesti bistveno glasnejši kot avto od mojih staršev. Peljeva jo le, če je res nujno (vet ali dopust), sicer pa ne. Imava jo v transporterju iz katerega lahko kuka ven na treh straneh, imam pa jo v naročju da vsaj malo ublažim situacijo in jo z roko mal božam. Pa recimo da na tak način koliko tolikol gre 3/4 poti.

Čeprav doma počakava, da gre na WC preden oddidemo, se v avto vsaj v 3 od 5 poskusov pokaka. IN seveda zaradi smdrasu potem revca še pobruha, ker na avtocesti pač ne moreš takoj ustavit....

Ne vem, če imava dovolj poguma, da poskusiva s povodcem, pa tudi po predpisih baje ni. Čeprav imam občutek, da bi bila bolj mirna, če bi jo imela v naročju. Nisem pa še poskusila pošpričati z mačjo meto transporterja, samo to ne bi imelo popolnoma nobenega učinka - zdaj zbeži že samo, da vidi, da ga iz omare jemljem.

Bom spremljala temo za kakršne koli fajn nasvete.

Fredi je ful žalostna,če se je treba peljat, začne mijavkat..
Gizmo pa se je na transporter navadil in ve, da je vse uredu. Z tamalim sem se še ko je bil majhen,pogovarjala,ga tolažila,da potovanje ni nič takega, mali je poslušal,me gledal in očitno....razumel..ker se je umiril in mu potovanje npr. z avtobusom ne predstavlja nobenih travm.
Je pa res,da se skozi celo vožnjo z njim pogovajava, da ima občutek,da je vse uredu.

Nekje sem prebrala da se mački 'zmeša' če gleda skozi okno, tako da bi bilo fino poskrbet da ne more gledat skoz okno sem pa imela isti problem s psom, slinjenje, bruhanje v avtu.. ma samo da sem odprla vrata od avta mi je že bruhal... sedaj gre povsod z mano po terenu in se je nehal slinit, bruhat že pred kratkim.... s pomočjo tablet od Beapharja proti slabosti, jih imam še nekaj doma pa ti jih lahko odstopim če bi rada poskusila... pa blazinice nafilane s sivko so mu pomagale.. poskusit ni greh:)

Cimet je bil prvič v avtu ko je bil še slep in gluh (starost manj kot 1 teden) in zdaj uživa v avtu. Je absolutno razočaran če ga ne vzamem s sabo. Je pa 100x bolj srečen in miren če je na oprsnici in ne v transporterju.

Jani je na začetku samo nesrečen gledal v dno transporterja kot bi mu bilo slabo. Poleg tega se je čist prec takoj začel na polno skubit. Je bilo čist vseeno če je bil počesan 5 minut pred vožnjo. Ko sem ga dala v avto, so ga dlake začele zapuščati v plahtah. Po parih vožnjah je zdaj že mnogo bolje.
Ga pa dam na oprsnico in pustim vratca transporterja odprta. Tako je varen na povodcu, lahko pa sam izbere ali je pogumen in želi pogledati ven, ali pa želi bit revše in se skrit v transporter. Ta "svoboda" izbire ga je po mojem občutku precej pomirila. S kakim divjačkom morda nebi šlo, in če muc ni vajen povodca bi znalo bit nevarno, ampak tule je delovalo.