razmislek - ali imeti mucka ali ne?

Prosila bi vas za sugestije, mnenje, izkušnje

V preteklosti, ko sem živela s starši in v hiši, sem imela mucka in ker nas je bilo več doma in je bil muc veliko v naravi ni bilo problema. Zdej živim sama v stanovanju in zaradi službe in ker se rada družim, sem zelo malo doma. Pa me zanima, če je smiselno imeti mucka, če bi bila z njim cca 2 uri na dan (mucek oziroma mucka bi bila izključno v stanovanju). Tudi za vikende sem malo doma, ker rada športam in hodim v hribe.

hm...po eni strani bi rada imela mucka , pa drugi strani, pa se mi zdi, da imam zanj premalo čas a....bi prosila za pomoč, ali sem premalo doma za mucka...vsekakor pa bi imela dva:)

Hvala
Bona

2 uri ukvarjanja z mačkoma, pa še spite skupaj? To bi šlo. Kaj pa dopust, bolezen (nepredvidena odsotnost), odsotnosti za čez vikend? Imeti moraš vsaj eno osebo, na katero se lahko 100% zaneseš, pa idealno bi bilo, da pride bivat k mačkoma za tvojo daljšo odsotnost.

Razlika je ali ali si dve uri doma in vso noč, ali pa je mišljeno dve urno intenzivno ukvarjanje z njima vsak dan. Kako pa bi bilo z oskrbo ob ostalih morebitnih odsotnostih, kot je že izpostavila visinnox? Mački selitve slabo prenašajo, če je to potrebno zaradi varstva ob odsotnosti.Je prehudo stresno zanje in posledično lahko zbolevajo.Ne smemo biti sebični, ker živali so živa bitja.

Moja izkušnja, če komu pomaga, je naslednja: z dragim sva leto in še malo nazaj posvojila trimesečnega mucka. Kmalu se je izkazalo, da to ni bila najboljša odločitev, pa sva doma več kot dve uri na dan, in skoraj vse vikende. Malemu je bilo namreč neskončno dolgčas. Aktivno sva se ukvarjala z njim večino časa, ko sva bila doma in nismo spali - celo jedla sva "v izmenah", da se je eden ves čas ukvarjal z muckom. To je naneslo verjetno kakšne tri (mogoče tudi več, štela ravno nisem) ure aktivnega igranja na dan. Pa je bil revež še vedno nesrečen in pokal od energije, ki je ni imel kje porabiti.

Stanje se je zelo izboljšalo, ko sva od DZZŽ Kranj posvojila mačico za družbo. Postal je bolj miren, bolj prijazen, bolj vse. Še vedno se sicer čisto vsak večer igramo, ker imata oba mucka od vseh igrač najraje tiste, ki imajo na drugem koncu človeka.

Tako da jaz bi rekla, da imeti v taki situaciji živahnega mladiča je najmanj nefer, ker bosta nesrečna oba. Če bi se pa mirna starejša muca kaj bolje vklopila, bodo pa povedali ljudje, ki imajo s tem več izkušenj. Moja izkušnja je, da se je treba z mačkom ukvarjat. Če tega ne moreš, pač nimaš mačka.

Saj pravi, da bi imela dva. Dva sta lažje več sama.
Skupaj boste zjutraj zajtrkovali, se igrali in cartali tisti dve uri pred spanjem pa skupaj spali. Verjetno te bo pa tudi bolj vleklo domov, ker ju boš pogrešala, pa bo tako večino dni tudi več kot dve uri.
Večina tukaj nas ima službe in smo lep del dneva zdoma. Ampak vseeno se je pa treba zavedat, da to ni igrača temveč živo bitje, ki je od tebe odvisno. Če domov hodiš samo spat, potem mogoče vseeno ni fer.

Če vzameš ta dva viewtopic.php?f=53&t=4476 verjetno ne bosta imela problemov s samoto. Ampak še vedno potrebuješ nekoga, ki bo pri njiju med počitnicami, ali ju vsaj redno 2x dnevno obiskoval.

Točno take pomisleke imam jaz pri posvajanju...doma sem par ur dnevno, v teh parih urah je treba tud kej skuhat, oprat pa velikokrat tudi kaj za službo še narest. Moja služba je tudi taka, da sem vsaj nekajkrat letno službeno odsotna od dva do pet dni in kdo bo v tem času skrbel za živalco? Mojih obveznosti ni ravno fer prelagati na vse družinske člane, prijatelje itd. pa vem da jim načeloma ne bi bil problem (eni bi bili celo veseli) ampak vseeno. Kaj pa če točno takrat, ko bom jaz odsotna tudi ostali ne bodo mogli? Ok na neke dolge dopuste niti ne hodim ampak kaj pa kakšna druga daljša odsotnost npr. bolnica in podobno?
Drugače je, če jih je več doma...mi smo imeli muco, ko sem bila manjša ampak ni bilo takega problema, ker sem jaz prišla iz šole že ob 12h, sestra je recimo šla šele ob 8h. Potem je ona prišla ob dveh in mami ob 16h, popoldan je pa tudi nekdo bil doma tako, da je muca praktično ves čas imela družbo. Seveda je drugače, če lahko posvojiš dva ampak tega si pa jaz v moji mali garsonjeri ne predstavljam.
Potem so tukaj še stroški, saj tudi kvalitetna hrana in pesek niso tako zelo dragi ampak treba je razmislit ali zmoreš tudi stroške veterinarske oskrbe, če bi muc ali oba hudo zbolela. Jaz zase vem, da bi to šlo precej težko, sploh npr. kakšne operacije in podobno.
Vem kakšna je želja po mucku ampak se pa zavedam tudi kaj je realnost in kje so omejitve. Živalca je odgovornost in preden se odločiš za njo je treba res dobro razmisliti.

Bona, tale lepotička išče začasni (ali stalni) dom, kjer bo edina muca:


"Žal je tako, da Arwen nujno rabi nov začasen dom (ali še bolje kar stalnega) čim prej! Če lahko kdo pomaga, naj mi prosim piše na martina@dzzz-kranj.si, dosegljiva sem tudi na 031 211 854.
Biti mora sama, ker drugih mačk ne mara, združevanje s psom bi bilo verjetno možno. Sicer je ful fajn in prijazna muca, rabi človeka čim bolj samo zase, noben problem ni niti, če je večino dneva sama doma, več kot očitno tisti čas prespi."

Obrni se nanje, če bi te zanimalo skrbništvo in več informacij o tem

Moja služba je taka, da 2 tedna v mesecu delam 6 ali 7 ur dnevno, ostala dva tedna pa skoraj "od jutra do sutra", delam tudi najmanj en vikend mesečno.
December in začetek januarja je najhujši, danes me je mož že vprašal, a se posloviva za mesec in pol .
Za nahranit, počistit wc-je, dat zdravila po potrebi in peljat psa lulat ni noben problem, v tem se tako zverziraš, da hitro opraviš.
Če me dlje ni, nujne stvari sicer opravi mož, vendar imava nekakšen dogovor, da je pes njegova skrb, mački pa moja.
Nemogoče se mi je vsak dan 2 uri intenzivno ukvarjat z mački, saj ne bi postorila doma ničesar. Pač "pomagajo" pri domačih opravilih, kar jih seveda
neznansko veseli ; cartamo se zvečer pri TV, tudi spotoma, ko grem v drug prostor, kakšnega nosim in lupčkam, kakšen spi pri meni....Več
se cartamo in igramo za vikende, ko ne delam.
Tudi mačkov je trenutno toliko, da glede na prostore, ki so jim na voljo, prav gotovo presegam "2 kos/garsonjero" . Pa gre. Pomemben je značaj muc,
da lahko sobivajo, in pa naš odnos.
S tem ne mislim zmanjševati pomena pomislekov glede posvojitve, nikakor. Če bi se več ljudi premišljeno in odgovorno lotevalo posvojitve, bi bilo precej
manj brezdomnih živali. Hočem le povedati, da se da marsikaj in da velikokrat zadeve zgledajo veliko bolj komplicirane, kot so v resnici.
Nujno je pa imeti nekoga zanesljivega, na koga lahko računaš v primeru odsotnosti.
Finance pa...jah, nikoli ne veš. Lahko imaš srečo in te žival nikoli ne stane več od hrane, peska in cepljenja, lahko pa ne. Vedeti ne moreš vnaprej, kaj
bo življenje prineslo. Ampak nekako zvoziš, kot večino ostalih stvari v življenju. Ker pač moraš .

Samo nekaj nanizanih misli, seveda se vsak odloča sam, saj najbolje pozna svojo situacijo, želje in načrte.

Zaenkrat sem se odločila, da ne bom imela mucka, če pa kdo rabi varstvo, ker gre na dopust in mucka ali dva nima kam dat, ga imam lahko jaz kakšen teden:)

Živjo! Čeprav sem bolj nova članica, že dolgo prebiram forum ter se tajam, ko berem mačje zgodbice in gledam fotke. Neznansko rada bi posvojila mucko ali dve. Delam doma, tako da mucka ne bi bila veliko sama, prav nasprotno, vendar pa imam problem, ki mi že nekaj časa preprečuje, da bi kakšno mucko že posvojila. Namreč, zelo rada potujem in vsako leto sem od doma odsotna nekaj tednov. Potovanja so take sorte, da mucke niti slučajno ne bo mogla vzeti s sabo, nimam pa nikogar, ki bi prišel k meni domov pazit mucko ali komur bi mucko lahko za ta čas dala v oskrbo. Nimam staršev, prijatelji so sami taki, ki imajo majhne otroke in čisto premalo časa, da bi jih obremenjevala še s tem, da bi hodili vsak dan k meni nahranit mačkona; tudi takih prijateljev nimam, ki imajo svojo mačko in bi lahko k sebi vzeli mojo za par tednov. Ob misli na mačji hotel me strese. Kaj mi še preostane? Vidim, da so se nekateri javili, da bi občasno vzeli k sebi mucko (recimo Bona v prejšnjem prispevku ), kar pozdravljam in bi z veseljem kdaj izkoristila in seveda vrnila uslugo. Ali ima še kdo kakšen predlog? Ali imate vsi, ki imate mucke, zagotovljeno varstvo za takrat, ko greste na dopust? Razbijam si glavo, kako bi našla rešitev, ki bi bila fajn za vse: za mucke in zame. Hvaležna za vse predloge in ideje!

Veliko skrbnic tukaj na forumu nas je takih, da se za čas dopusta da zmenit, da mucki pridejo na čuvanje .

Običajno se kar takole prek foruma domenimo za varstvo. Tudi jaz nimam vedno varstva za svoje "babe", pa so mi še vedno prijazne punce pomagale; seveda pa lahko to uslugo tudi vedno vrnem, če le imam čas, ali pa pomagam kako drugače. Seveda pa je odvisno tudi, od kod si.

Varstvo, vsaj zame, pa izgleda tako, da so muce doma, potem pa jih "varuška" ali več njih hodi hranit, spucat WCje, se malo poigrat ... in to je to.

Nočem bit zatežena, ampak bom vseeno omenila, kako je pri nas. Ena izmed mojih treh muck je razvila epilepsijo in potrebuje zdravila 2x na dan ob točni uri (s samo malo zamude se vsuje in bo potrebno dodajanje apaurina, pa bo še vedno trajalo vsaj en teden, preden bo spet približno stabilna). Dajanje zdravil ni enostavno, ker jih za vogalom spljune, če nisi previden. Nimam prav nikogar, ki bi mi lahko 100% zagotovil, da se bo lahko 2x na dan pripeljal ob točno določeni uri in poskrbel, da bo zdravila tudi pojedla. Drugam je ne morem dati, ker bi jo stres ob menjavi okolja sigurno sesul. Muca je še mlada (4 leta) in upam, da bo z mano še naslednjih 15+ let in obstaja velika možnost, da bo potrebno doživljenjsko zdravljenje.
To pomeni, da z mojim ne bova mogla nikoli več skupaj na počitnice. Mi pa to ni neka huda žrtev, ker mi moje muce pomenijo neprimerljivo več od počitnic.
Seveda spodbujam vsakogar, da posvoji muco, če ji lahko nudi dobro življenjsko okolje. Ampak če že zdaj veš, da ti teh nekaj tednov potovanj pomeni veliko in nimaš nikogar, na kogar bi se lahko 100% zanesla, potem res dobro razmisli, ali je možno, da bi ti mucka kdaj postala breme. Če lahko zagotoviš, da ne, potem vsekakor navijam za posvojitev, saj je naše življenje v družbi živalc dosti lepše.

Jaz sem pa iz kategorije "overprotective cat parent" , kar pomeni, da nikomur ne zaupam v tej meri, da bi mu moja dva mačka prepustila v varstvo. Po eni strani zato, ker ne marata drugih ljudi, razen naju s fantom in če bi se slučajno zgodilo, da bi komu ušla ven, ni šans da bi se pustila prijeti (mačka že, a je neverjetno hitra in zmuzljiva, maček pa tako hud, da ga večina ne upa prijeti ). Poleg tega tudi drugih mačk ali psov ne marata, zato bolj kot ne odpade tudi, da bi šla na počitnice k mojim ali fantovim, vsaj za dlje časa ne, ker bi bila v prevelikem stresu. In tudi če bi si upala tvegati in ju pustiti nekomu drugemu v oskrbi, se jaz na dopustu ali kjerkoli že ne bi mogla sprostiti, saj bi ves čas razmišljala, kaj je z njima, a sta v redu itd. In tako sem se (niti ne preveč stežka) daljšim odsotnostim raje odpovedala. Sta mi mačka pač veliko bolj pomembna kot en dopust ali potovanje. Čeprav, priznam, ko sem se odločila zanju, nisem veliko razmišljala, kaj to prinese s seboj, tako da sem se vse odgovornosti zavedla kasneje, ko sem se tako navezala nanju . Ali vzeti žival ali ne je pač odvisno od tega, koliko komu pomeni in čemu se je pripravljen zaradi tega odreči. Je pa včasih težko vnaprej predvideti vse scenarije, ki se lahko zgodijo

Verjetno je to sicer odvisno od mačka, ampak midva hodiva "rihtat" taščino mačko, ko sta tast in tašča na kakšnem potovanju, in opažam, da je po nekaj dneh odsotnosti mačka čedalje bolj apatična, brezvoljna, noče več jesti, priteče pogledat, kdo je, ampak ko vidi, da ni "tapravega", se kar odvleče nazaj na svoje ležišče, in jo je res žalostno gledati. Sta tudi zaradi tega nehala toliko potovati, in ko gresta, gresta za manj časa. Midva pa odkar imava mačke, še nisva bila hkrati od doma več kot eno noč, pa še takrat sem prosila taščo, naj ju pride pogledat in poskrbet za njiju vsaj enkrat, pa raje dvakrat na dan.

Če ne bi bilo tašče, hm... tudi moja soseda ima mačke, pa bi se verjetno poskusila zmeniti z njo za izmenjavo uslug. Če pa še to ne bi bilo mogoče, bi poskusila dobiti varstvo na tem forumu (v zameno za plačilo in/ali donacijo). Seveda je pa tudi odvisno od tega, za koliko časa. Jaz mačka, ki je zelo navezan name, ne bi puščala nekaj tednov v oskrbi nekoga drugega.

midva greva zelo redko kam oba (po karakterju sva oba zapečkarja ), kadar pa, pa pride rihtat mačke oseba, ki ji 120% zaupam. Še nikoli ni bilo nič narobe in vem, da zaradi nje tudi ne bo. Če bo pa sicer glih takrat kaj zdravstveno -jah, to se lahko zgodi tudi, ko sem doma. Oseba, ki jh rihta, ima več mačjih izkušenj od mene in vem,da bi po potrebi peljala tudi k veterinarju oz.naredila vse, kar bi tudi jaz.
Sunny me sicer malo pogreša, mi to po vrnitvi tudi jasno pokaže (dobim okoli kepe ), vendar ne toliko, da ne bi v tem času jedel normalno (torej
kar se le da ).

Škoda se mi zdi, da zaradi potovanj ne bi posvojila muc (zaradi muc in zaradi tebe), zato bi na tvojem mestu res dobro razmislila, a v svojem krogu res nimaš nikogar, ki bi mu zaupala. Ni potrebno, da je "mačkar", tudi moja prva varuška ni bila, pomembno je, da naredi samo tisto in samo točno tako, kot ti naročiš.
Ne gre se samo za potovanja - lahko pride do bolezni ali kaj podobnega (trkam na les), nekoga je treba imeti "na lagerju".

Seveda je pa nekaj čisto drugega, če pride do česa takega kot pri TPV. To pa pač ne moreš vedeti vnaprej, kot tudi za večino drugih stvari v življenju ne.
Le pogum .

Veliko skrbnic tukaj na forumu nas je takih, da se za čas dopusta da zmenit, da mucki pridejo na čuvanje .

Kaj pa posvojene mačke od drugih skrbnic, ne bi čuvala?

Sprašuješ za katero konkretno?

Drage punce, najlepša hvala za vsa mnenja. Verjamem, da se življenje lahko precej obrne na glavo, ko imaš enkrat mucka, sploh če imaš sicer zelo dinamično življenje. Mogoče si niti ne predstavljam, kako bi lahko speljala vsa svoja potepanja, ko bi imela enkrat doma mucka, in da to ni odločitev za leto ali dve, ampak za naslednjih 15-20. Ob vaših prijaznih ponudbah vidim, da bi se rešitev z začasno oskrbo ali varstvom verjetno/očitno dalo najti, magari za protiuslugo ali plačilo, carice ste! Ampak seveda je vse odvisno od posamezne mucke - nekatere še kar v redu prenašajo večtedensko odsotnost lastnika, druge pa zapadajo v depresijo, in tega za svojo mucko nikakor ne bi hotela! Bom šla sistematično čez seznam svojih prijateljev, ki živijo blizu, in jih vprašala, ali bi bili pripravljeni občasno priskočiti na pomoč. Če že posvojim mucka (ali dva, da bosta imela družbo!), bi rada dobro poskrbela zanj, in ena od glavnih stvari je zanesljiv backup za dopustniško varstvo. In veseli me, da vem, da se lahko kdaj obrnem tudi na vas, če bo treba!