Združevanje muc s pasjim mladičkom

V našo hišo prihaja pasji mladiček. Ker bo sigurno občasno gostoval tudi pri nas, bi radi, da se z mucami že v startu navadijo drug na drugega. Za Eli me niti ne skrbi, ker je zelo samozavestna, Jaka se pa boji že svoje sence in nočemo, da bi se doma počutil ogrožen. Mogoče preveč kompliciram , ampak res si želimo, da Jaka ne bi bivakiral cele dneve v kakšni luknji, če bomo imeli psa v varstvu.
Saj sčasoma se bo sigurno navadil, zanima me samo, če je kakšna finta, kako spoznavanje narediti čim manj stresno za njega.

Hm, jaz bi najprej kakšno deko/igračo od kužka dala Jaku za vohat, no Eli tudi. Toliko da vonj dojameta, potem drug dan pa da bi kužka od daleč malo opazovala. Pa prvi kontakt bi naredila tako, da je kužek privezan ali da ga kdo drži ali da je v boksu, da onadva mirno okoli hodita in sta varna, po drugi strani je pa kužek tudi na varnem. In te kontakte bi podaljševala... pač odvisno od samih reakcij in od tega kako ganjena bosta Eli in Jaka. Ker mladič bo ful razposajen ziher in je treba pazit, da ne pride do kakšnega nenamernega kontakta ali da jih pes v igri ne bi hotel grist/lovit. Ali pa da ga Jaka in Eli prideta pogledat/ovohavat ko ta spi.

Bo kakšna bolj "pasja" še kaj dodala.

Jaz bi tudi svetovala sprva spoznavanje "od daleč". Če bo v isti hiši bo malo vonja tako že najbrž prišlo, pa kako njegovo igračko za igrat naj dobita, naj pride pes malo postavat pred vrata za katerima bosta mačka.

Če je muc zelo boječ naj pes obišče sobo kjer se sicer zadržujeta tudi mačka, ko njiju ni tam, pusti malo vonja, dlake, kasneje pa naj se "kontroliralo" kolikor je to pri mladiču možno sprehodi čez sobo, tako da ga vidita, ampak takoj odide. Počasno navajanje pač.
Paziš, da pasji mulc ne preganja mačk ali jih stisne v kot, pa da se ne zgodi kak paničen mačji "napad"

Čeprav nekaj pihanja in skrivanja je normalnega že pri sicer zelo skuliranih mačkih, ko pride nov prišlek.

Jaz sem pripeljala hrtjega mladička v hišo s tremi odraslimi mačkami.
Postopno združevanje smo se šli samo en dan (vohanje, odeje, igračke, živali na obeh straneh zaprtih vrat, da so se vohali skozi režo pod vrati, ena žival v boksu in druga spuščena...) nato pa smo jih bolj ali manj pustili, da so se zmenili po svoje - z eno izjemo. Vsaj pol leta je bilo treba striktno nadzorovati psa ("PUSTI muce!!!") ko se je hotel z njimi igrati, ker je pač veliko večji in nima občutka, mačke so se ga pa še vedno malo bale. Tudi pri hrani jih je še vedno treba ločevati.

Je pa vse skupaj zelo, ZELO odvisno od karakterja mačke, kakor vidim pri nas. Vse tri mačke so spoznavale psa na popolnoma enak način, ampak si rezultati ne bi mogli biti bolj različni. Ta najstarejši mačkon, ki je bil šef pri hiši, je takoj pokazal ščenetu kje mu je mesto, dvakrat ga je mahnil po nosu in pes pač upošteva da je maček alfa in mu pušča prednost pri vsem. Če mačku kaj ne paše, je pes tepen, tako da pes raje drži varnostno razdaljo.

Najmanjša muca sicer tolerira psa, ampak ga pa ne mara kaj preveč, malo se ga boji in se raje umakne. Nimata nobenih konfliktov, ampak pač ko gresta eden mimo drugega, naredi tamala ovinek ali skoči kam na visoko (npr okensko polico) kjer je pes ne doseže.

Ta srednja mačka pa...
Ohjej.
To je taka filmska ljubezen, da če jo opišem, mi sploh ne boste verjeli, zato najboljše da pokažem dokaze:



Pa še video - ne boste vverjeli da je kaj takega mogoče!
http://www.flickr.com/photos/7932955@N04/7655072450/

cviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil....

aja, da dodam še kaj eventuelno uporabnega: jaz se nisem šla nobenega združevanja. Pasje dete je prišlo in ostalo, mački so nekateri že bili, ostali so prišli kasneje, nekateri tudi odšli.
Kasneje samo 2 začasnika, oba odrasla, nista sprejela pasje družbe lepo, ostali pa vsi brez problemov, ne glede na starost in spol.
Je pa sigurno odvisno od karakterjev mačk in pasjega deteta, kako vse skupaj gre.

hej

Nas macek (abesinec) je bil star 11 let, ko smo se doma odlocili za zlatega prinasalca. In se preden smo prinesli mladica domov smo se seveda sprasevali kako bo muc odreagiral, strah nas je bilo ce bo psa sploh sprejel. Ker celo zivljenje je bil notranji, psa je videl samo od dalec skozi okno. Ampak se je izkazalo, da smo se sekirali za brez veze (tudi mi se nismo sli postopnega zdruzevanja, ker pac stanovanje ni ogromno, tako da niti nismo imeli te moznosti). Za psa smo doma imeli pripravljeno ze kletko, smo jo takrat postavili na sredino dnevne sobe, psa dali v kletko in spustili macka zraven, da ga je sel prevohat. In vse kar je bilo je bil en "piiiiih", potem se je obrnil stran, in sel po svoje Popoldne je situacija izgledala takole:




No, potem smo (isto kot Macja mama) pol leta skoz hodili za psom in vedno, ko je hotel stect za mackom vpili "Pusti muco!". Kadar sta bila sama doma (zelo redko) je bil pes itak v kletki. Pri starosti pol leta smo kletko umaknili, takrat smo tudi ze toliko zaupali psu, da sta bila lahko z mackom brez problema sama doma. Kadar je pes prevec tezil macku (se je hotel igrat z njim, macku pa seveda to ni bilo vsec), ga je macek parkrat oklofutal (brez krempljev!), pa pes je imel vedno en "respekt" pred mackom. Tesna kolega nista bila nikoli (pac, macek se ni dal), sta pa normalno sobivala brez problemov. V tem albumu se vidi, kako se je pes priblizeval macku, ker si je na vsak nacin zelel njegove blizine.

Tole je bilo najvec, kar je macek se prenesel


Uglavnem, mi smo ugotovili, da smo brezveze komplicirali, in nas je macek prijetno presenetil. Smo mislili, da bo vecja kriza, ampak ce psa navadis, da ni vsiljiv do mackov, ga tudi macki normalno sprejmejo in potem sobivajo z njim..

Lp..

Nočem biti partibrejker, ampak...imam mačko, ki je s psi totalno nezdružljiva (če želim biti uvidevna) oziroma skrajno napadalna do njih (če sem popolnoma odkrita). V prostoru, kjer je Mora (psica), Heinz (mačka) nima vstopa pod nobenim pogojem in obratno. Je že prejšnji moji psički enkrat fino poškodovala oko in nočem več riskirati nepotrebnih poškodb. Ampak, če dobro poznaš svojo mačko, potem vsaj približno veš, kako bo odreagirala s psom ali kakršnimkolim drugim živim bitjem in večjih dram ne gre pričakovati. Z vsemi mački, ki so že bili ali stalno ali samo mimogrede pri naši bajti, smo v dvajsetih letih imeli samo dve izrazito nekompatibilni beštji - ena od teh je pač moja seniorka Heinz
Jaz bi večjo pozornost/pazljivost namenila zelo samozavestni muci - ta plašen se bo že privadil

Saj najbrž res kompliciram za brez veze. V bistvu samo zato, ker je Jaka pač tak adijo pamet karakter, kot je. Mogoče bo pa tokrat presenetil . Včasih ima kakšne svetle trenutke, zlati moj čudak. Se bomo sproti prilagodili situaciji.
Hvala za nasvete!

Avena, mogoče pa ne kompliciraš, no vsaj zame ne, ker sem ista. Ampak te razumem, če je Jaka občutljivček je razumljivo, da si previdna. Jaz vem da bom enkrat imela psa in bom skušala vse čimbolj simpl in sproščeno speljat, ampak seveda imam pomisleke.

Ko sosedova mala bela kepa zunaj cvileče laja, je Fergie prva ki opozori na to, steče na okensko polico in brunda. To obnašanje je do neke mere Peggy že skušala oponašat.
Peggy je potem mogoče na isti valovni dolžini kot Jaka, je občutljiva in nežna duša in me zanjo najbolj skrbi, kako bi psa sprejela in da se mi ne bi zavlekla nekam, da ne bi jedla in bi povsod lulala samo v wc ne.
Kim je pa alfa v stanovanju. Boji se zunanjega hrupa, mogoče bi se tudi psa ustrašila, ampak je razen tega 100% šef in bi to verjetno tudi pokazala.

In ravno zato, ker so si mačke različne in vsak svoje najbolj pozna, so tudi združevanja potem različna. Jaz vem, da si ne bi upala psa kar v isti prostor z mačkam dat in čakat kaj bo. Že to vem, da verjetno črnega psa ne bom imela, ker se Peggy črnih stvari ustraši (tudi mene, ki me pozna, v črnem plašču ne mara ravno in je ne morem pobožat takrat).

No, jaz sem ena taka, ki se je združevanja raje lotila počasi in po korakih
kot da si vpleteni naberejo nepotrebne slabe izkušnje ali so spravljeni
v prevelik stres

Res je, da pa je prišla v stanovanje deset let psica direktno z verige, za katero pojma nisem imela, kako
bo reagirala na mačke. No, seveda jih je na začetku hotela preganjati, lajala je nanje, kar jih
se spravljalo ob pamet, lajež jih je dobesedno vrgel pol metra v zrak

Brut pa je bil nato po stanju pihanja precej agresivno razpoložen do psice
in je skušal izkoristiti vsako priložnost, da jo namaha po smrčku, kar sem glede na prejšnje izkušnje
pričakovala, da se bo zgodilo.Tako da je bilo kasneje potrebno paziti tudi na to, kaj maček počne, če mu obrneš hrbet.

Najprej, v prvi fazi, se torej sploh niso videli, samo slišali in vohali, psica je bila tako v karanteni (dolgotrajno
razbolhanje), tako da sem zaprla mačke v eno sobo in šele nato psa peljala ven na sprehod. Potem sem ju
pustila, da prevohata hodnik, ko je bil pes že varno za svojimi vrati.

Naslednji korak je bil, da je bila vmes ograjica, oni so se pa gledali na razdalji nekaj metrov in vmes dobivali
priboljške. Jaz seveda zraven, najprej vmes, potem psu za hrbtom. Enkrat me je Brut grdo popraskal,
ker sem mu po pomoti neumno blokirala pot na varno. Enkrat pa je vse odletelo v zrak, ker se je psica za
mojim hrbtom zapodila v Lauš in to kar skozi ograjo, ki je padla na Lauško, tako da smo šli korak nazaj
v združevanju.

Desenzibilizacijo sem izvajala tudi zunaj na zunanjih mačkih, ki so zvečer pohajali med vrtovi,
golobih, vranah in vsem, kar se premika. Ker je hotela na začetku vse male živali preganjati, sem jo spodbujala
k ignoranci in ignoranco nagrajevala. Sedaj se lahko takorekoč sprehodiva skozi jato golobov ne da bi trznila.

Čez čas so se lahko brez problema gledali skozi ograjo med vrati, ne da bi karkoli poletelo v zrak,
brez divjega pihanja in lajanja. Lauška je pričela počasi lesti k njej v sobo, da se je šla sončiti na svojo
najljubše mesto na knjigah.

Pričela sem jo voditi s seboj po stanovanju, najprej na povodcu. Nato tako da je imela vso
pozornost na meni, mačka pa sta se prosto gibala naokoli in imela vse možnosti za umik odprte
(drevo, skrivališča, postelja, višje police ...).

Sedaj so v stanju "ignoriramo se", upajo že tudi v miru spati skupaj na tleh, na razdalji enega metra.

No, pa smo Dva dni sta muca sumnjičavo ovohavala najine roke, danes smo jima pa predstavili novega bratranca. In sta me oba presenetila. Eli se je sicer malo šopirila, ampak čisto brez pihanja, Jaka je pa najbrž še sam sebe presenetil in pogumno prikorakal zraven in povohal kužka. Moram priznat, da nisem pričakovala tega od njega. Za prvič več kot ok. Zdaj pa vohljata okrog in raziskujeta, kam je izginilo kosmato čudo. Malemu pa sploh ni bilo nič jasno.
Menda bo

To je pa super Jaka, saj sem vedela, da si dec in ne vijolica

Super se bere, me veseli, da nimate nobene krize.

Več kot odlično well done