Pomagamo živalim

Naša Leia je izredno navezana name. Ko zjutraj odhajam v službo, se crkljava vsaj 15 minut, pa potem še vedno joka pred vrati in praska po njih. Ko grem na stranišče (skozi vežo, v katero zaradi varnosti mačka nimata vstopa), joka pred vrati. Če izginem iz njenega vidnega polja, dobi skoraj panični napad.
Ko pridem domov, sicer ni panike, je umirjena in me je vesela, ker itak celo dopoldne prespi (sem bila zadnjič doma dopoldne, mislim, da sem jima šla precej na živce ), ampak ko potem spet izginem, spet joka ...

Ima kdo kakšno izkušnjo, kakšen nasvet?

A joka tudi, če sta več kot 2 muci?

Ja, tudi ...

đizs krajst - čuvena Tasha! Ta moja mačkica zadnje čase tudi precej joka, da se mi, znani softički, itak da gate parajo. Isto tkole - hodi za mano pa joka, pa se ful cartava, pa pol spet takoj joka. Ko grem skozi vrata, sicer ne praska po njih, ampak sedi pred njimi ko kup nesreče. Grem se sicer stavit, da prec, ko zares odnesem pete, princeska prav mirno zadremucka kje v kakem sviojem kotu - mene pa muči njen žalosten (+ajkilju, to pa itak vseskozi, menda) pogled, nesramnica.

Po moje je osamljena, da ima sorodne mačje duše in zato preveč išče/hoče met človeka. Lahko ima okrog sebe x mačkov, ampak če ni sorodne mačje duše, je pač osamljena; sama. Ja, naporno je pa to ful - pa kukr že jo mam rada (mislim, da kar najraje na svetu od vseh mojih žval...pa se opravičujem za diskriminacijo).

To je torej očitno še ena lastnost čistokrvnih princesk. Ni videt, da bi ji blo tko kaj narobe - fizično. Je, pije, lula, kaka, ni videt bolna - samo hoče bit skoz v središču pozornosti in joka zanjo. Miiiilo kot neki mali micek, da ti je ja še bolj težko pri srcu, ker več kot 7 minut se pa skor ne spodobi sedet na WCju za eno lulanje, še posebej, če je samo ne WC na razpolago celi familiji (govorim o človeškem lulanju in WCju, da ne bo pomote....mačori jih imajo kar ene par, pa jih je trenutno prav malo.)

Jst to pač tko delam, da jo max. cartam, pa še drugim jo obesim, ker gre Tasha celo tko daleč, da sploh ne vidi/ne porajta/ji ni mar več, da kakšen človek pa pač nisem jaz in se zadovolji tudi še s kom drugim. Ampak bolj tko, po (kao?) pomoti. Tamala mi je rekla, ko so bli zdajle ta vikend sami doma, da ko je pucala wcje, je Tasha hodila za njo in jokala, da bi se cartala...jaz sej, zame jo je zamenjala, hvala bogu )

Bi rekla, da se ne obremenjuj preveč - taka pač je. Princeskasta. Dokler je fizično vse OK, be cool. Strgane gate (gl. začetek prvega odstavka) pa pač preč meči pa je....

Jaz imam tudi eno jokico cvilasto. Včasih pravi, da bi jedla, včasih bi se cartala, pa gre od nas k mačkam, včasih pa cvili kar tako... pa ji ne znam pomagat, razen da racam za njo, kaj bi rada.

Ma, včeraj je bilo res grozno, ko sem pomivala posodo in sem jo poslala, naj se gre crkljat k tadrugemu dvonožcu, ker je imel frej roke ... Pa je šla in se usedla malo stran od njega in me gledala Buča moja bučasta.
Saj zdrava in ješča je še preveč (gremo donC na dieto ) pa razigrana tudi, ko sem doma ... Samo slovo oz. ločitev je problematična ...

a daj no daj, pol te pa itak samo šopa!
Softička ti....
Princeske naše zlate....

Če kdo misli, da ima problem z mačko, mu dam Cuca.

Jao Leia, sem mislila, da imam samo jaz tako muco . Moja Eli tudi joka in stoka cel ljubi dan. Čim odnesem pete je tako jamranje, da ni za povedat. In potem baje sedi v predsobi z našpičenimi ušesi in protestira do nezavesti. Ah joj no...
Meni se včasih smili, včasih mi gre pa na živce, ker je taka mona. Včasih se mi pa fino zdi. Mama je pač samo ena, a ne?

Tega sem pa videla v živo! Definitivno ne priporočam.

Kaj pa če bi ji dala kakšen posladek ali zaposlitev, preden greš od doma? Mogoče, da v kakšno interaktivno igračo nasuješ priboljške, pa da se zaposli ali kaj takega? Moji začasniki (ki so neskončno bolj požrešni od mojih zverin), so se tako zaposlili s svojo igračo, da se sploh niso zmenili več zame.

Jaz si po treh letih sobivanja upam trditi, da ima ena moja mačka depresijo: kadar pade pritisk ter ko sta polna ali prazna luna, neutolažljivo joka, če ni ves čas v naročju. Nezadovoljna je, hodi gor in dol, smili se sama sebi in do nedavnega se je še protestno polulala, kljub vsej pozornosti. Zdaj ji vklopim feromone za "tiste dni", pa je mir.

Zdaj sem pa že jako firbčna, kakšen kaliber pa je Cuc?

Hihi, itak nisi edina In čisto razumem tistole mamo

Pa saj ne pravim, da je kaj narobe z njo, samo nekako bi rada omilila tole žalost, ker je res grozno, ko mi joka pri vratih ... Saj ko pride dragi iz službe (kakšno uro prad mano je doma), ni nobenega jokanja ali česa podobnega, še crkljata se

Bom poskusila kaj najti, samo pri njej hrana oz. karkoli užitnega ne pali, če ni v skledi ... Smo poskušali s tisto igračo iz rolic, pa pri njej ni učinka ...

visinnox, hvala za ponudbo Itak ne pravim, da imam problem z mačko, ga ima ona z mano
slavica, o Cucu sem jaz samo slišala par podrobnosti, pa si nekako ne želim preverjati preveč od blizu

meni se vse bolj dozdeva, da bi bilo treba naslov spremenit....v: Kako potolažiti Leio? (tisto Leio, ki ni muca, saj se razumemo aneda...)


ah, saj te pa povsem razumem, veš, da ne boš mislila, da te ne, ko se že malček norca delam - ampak kdor je softič, je softič, to ti je doživljenjsko menda....

Jah zadeva je čist podobna kot takrat, ko mama odda malčka v vrtec in potem odite v službo. Malček pa joookaaa, pa vzgojiteljice povedo, da neha takoj, ko mama odnese pete in se ima potem fajn cel dan..ampak kaj ko je to nam mamam težko za verjet (kako le, če odidemo z jokom...)

In muce imajo razlilčne karakterje...Marči nikol ne jokca in ne teži (seveda sej on je fantek in fantki ne jokajo ), Mončka pa...ta se tud joka pa praska po vsakih zaprtih vratih.... (no ko grem lulat jo itak s sabo vzamem . Je pa res, da se mi zdi, da pri nas zaleže, da se ji zjutraj ekstra posvečam, ker odkar to počnem lažje prenese odhod...je pa pol itak cel dan užaljena in mal mulo kuha in se ne pusti prijet in ckljat! Sem jo že čist naštudirala, da je kjutika crkljiva do prvega mojega dnevnega odhoda iz hiše...

Tko kot pravi oaza88 bo treba začet kožo utrjevat (mamino, ne mačjo)

Ah vaši mački jokajo, ko so za zaprtimi vrati. Moja Čupa prav grozljivo in neutolažljivo joka (tisto prav brez občutka, kot je pogosto pri gluhih mačkah) v sosednji sobi al pa v zgornjem nadstropju. Pa vmes NI vrat! Gospa se samo odloči, da moram spustit vse iz rok in pridet do nje. Tud če jo kličem ("Čupica, tuki sem!"), ne pomaga, ker gospa ne pride. Bo tulila, dokler jaz ne pridem do nje al pa dokler se ne bo naveličala. Lubica moja zmešana!

Ti se kr hecej, ampak jst to bogo lubico gledam, kako se steguje k meni (steklena vrata, ane ) pa joka pa mi mal srček poka (in mam filing, da njej tudi ...)

taperverčki, naša je tudi nekaj takega začela počet ... ampak trenutno še deluje, da jo pokličeva pa priteče k nama ...

Many&Lena, mja, saj se meni tudi zdi, da je podobno temu, iščem pač rešitev, kako to omiliti

moram rečt,da niti z Fredi niti z Gizmotom( za katerega bi sicer prej pričakovala, da bo jokal) ni bilo nikoli tko hudo,da bi jokal eden ali oba,ko kdo od nas kam gre. Imamo to srečo,da so starši doma, tudi če zjutraj ni nikogar, mački vedo,da niso sami.
Je pa Gizmo zelo pameten in vsakič znova preseneča...ve,recimo,kdaj pridem jaz ali dragi domov in čaka pred vrati,da jih odpreva. Ko prideva do vrat začne skakat po njih od veselja, v naročju se z noskom muzat, tako srčkan je!