No, da še jaz delim svojo izkušnjo.
Stara sem 23 let, študentka, z dragim živiva v najemniškem stanovanju in želiva nekje v prihodnosti ustvariti družino. Ko sva posvojila prvo mačko in sem jaz v službi veselo razglabljala z enim sodelavcem, je drugi to slišal in začel: ja kaj pa toksoplazmoza? boš mogla pa mačke stran dat. kaj boš pa pol? nespametna si ... etc. Sem bila tiho in šla najprej pogooglat - ne le po mačjih forumih temveč nasploh in si razčistila pojme kaj in kako ter temu gospodu naslednjič argumente servirala na pladnju.
Noseča je bila ena moja prijateljica, prvo trimesečje. Testiranje za toksoplazmozo - pozitivno, čeprav doma ni imela mačk, ampak je dobila od še sama ne ve kje. Nič ni vedela o tem, ali je bila pozitivna prvič ali je že prebolela, pri ginekologu so ji napisali samo napotnico za splav. In kaj je naredila ona? Razpizdila se je na ginekologa, se prestavila iz Celja v Ljubljano, kjer ji je nov ginekolog povedal, da je toksoplazmoza le novodobni nateg, da včasih so pa vsi normalno funkcionirali, ko se o tem ni toliko govorilo. Posledica so bili pogostejši pregledi. Sedaj ima leto dni staro bebico, zdravo in čilo in ji ničesar ne manjka.
Verjamem pa, da se vsaka bodoča mamica prestraši. Otrok, ki ga nosi pod srcem, je kljub vsemu nekaj najlepšega, kar si ženska v življenju želi. To še ne pomeni oddajo mačk, splav in podobne stvari, temveč malce googlanja in raziskovanja. Jaz sem bila na to prijateljico ponosna. In sedaj sem ponosna lastnica že 2 mačkonov, ki moje življenje lepšata iz dneva v dan (še posebej ob 3 zjutaj, to imata najraje).