Pomagamo živalim

Zanimajo me izkušnje s posvojitvijo 'dodatne' oz. bolje - druge muce, posebno, če je prva že starejša, muhasta in razvajena gospa?

Na forumu sem zasledila tudi, da je skrb za dve muci celo enostavnejša kot za eno samo, kakšne so dodatne 'obremenitve' če sta dve? To, da je OK samo en (redno čiščen) WC sem danes že izvedela, kaj pa druge reči, hrano in pesek je predvidevam treba podvojiti, tudi veterinarja je še kaj drugega na kar je treba biti pozoren pred odločitvijo?

Že nekaj časa razmišljam o družbi za našo, a me prav skrbi, da je ne bi sprejela, da bi bili zaradi tega obe pod hudim stresom, da jaz ne bi bila pripravljena na 2 žverci ipd.

Hvala za nasvete

Mislim, da si na vse že pomislila, bo pa povedala katera z več izkušnjami. Pri dveh mucah je sploh super, ker je skoraj vedno kakšna razpoložena za cartanje Problem je edino, če sta oba(e) naenkrat...mi smo včasih prav smešno naloženi skupaj

Bom pa zaenkrat samo rekla, jeeeeeeeej Tika

Misel, da bi muca zaprla nekam, kjer do konca življenja ne bo več imel mačje družbe, je skozi moje oči precej žalostna (razen seveda pri tistih izjemah, ki se v mačji družbi ne počutijo dobro). Ne me narobe razumet, sem odločno PROTI mačjo svobodi in absolutno ZA posvajanje v parih! Moja prejšnja muca je bila edinka in vem, da bi bilo njeno življenje dosti lepše, če bi imela družbo. Zaradi neuspešnega poskusa združevanja in njenega slabega zdravstvenega stanja sem takrat misel na to opustila. Ko zdaj gledam moje tri, kako se preganjajo in igrajo, se mi zdi, da bi jim naredila veliko krivico, če bi jih ločila in imela doma samo enega samega.

Res je, stroški se (itak) pomnožijo. Hrana x2, pesek x2, redni vet stroški (cepljenje, antiparazitiki) x2, mačje igrače x2 . Drugih (stalnih) stroškov pa niti ne vidim.

Izpostavila bi, da sem fejst redoljubna. Moj dom je moj ponos in ne prenesem, da bi bil umazan. Ni hujše travme kot pesek, ki škrta pod stopali. Imam akumulatorsko metlo, s katero mimogrede sproti pometam, enkrat na teden pa še s "tavelikim" sesalcem. S tremi mucami ne pucam čisto nič več kot prej samo z eno, moj dom pa ni nič bolj zamazan. Kakajo enkrat na dan, večinoma ponoči, tako da ponavadi spucam oba sekretka zjutraj. Če se jim urnik kaj zamakne, pa še kdaj vmes čez dan. Tudi prej z eno muco se mi je zdelo nemarno, da ne bi počistila vsak dan. Skratka z vidika pospravljanja skozi moje oči ni opazne razlike med 1-2-3.

Največji plus: mačke v družbi se veliko igrajo med sabo - niso odvisne od tega, kdaj imaš ti čas zanje. Če te kdaj cel dan ni doma, edinček cel dan osamljen in zdolgočasen čaka na svojega edinega družabnika, medtem ko ima mačja družba svoj žur in jim ni hudega.

Ko se odločiš, se dobro pogovori s skrbnicami. Natančno predstavi karakter svoje mačke. Skrbnice muce v svoji oskrbi dobro poznajo in ti bojo znale pomagat pri izbiri kompatibilne muce.

Jaz sicer nisem imela starejše muhaste in razvajene gospe, pač pa starejšega muhastega in razvajenega gospoda, ki ni imel stikov z drugimi živalmi vseh svojih takratnih sedem let.
Sedaj so trije. Gospod in dve gospodični.
Če bi rekla, da je bilo združevanje lahko in brez težav, bi se fejst zlagala. Ampak mi ni žal, nikoli, niti za trenutek.
Se je pa fino založit z veeeeliko potrpljenja in bit pripravljen, da bo urejanje odnosov dolgotrajno, tudi pol ali eno leto zna trajat, da se končno pošlihtajo med sabo.
Seveda pa so to tahujši ekstremi in nikoli ne moreš vnaprej vedet, kako bo. Mački itak vedno znova presenetijo. Morda tudi tvoja preseneti tebe.
Tule je letak o združevanju.

Tika, koliko let pa ima tvoja?

Andreja, počakaj z jeej

taperverčki zanimivo glede družbe, pri tem sem se spomnila, da sem včasih razmišljala boga moja Čičika, ker je ne pustim ven, da kaj ji vse prikrajšam, še pred daljnimi 7 leti, ko ni bilo toliko osveščanja o tem, da muce ne smemo kar pustiti vandrati naokoli brez kontrole. Jaz je takrat namenoma nisem pustila ven iz čisto sebičnih razlogov - ker bi mi počilo srce, če bi se ji kaj zgodilo (slabe izkušnje, seveda in na žalost).

Podobno razmišljam sedaj glede družbe, le kaj ji vse prikrajšam, da je sama in obratno, mogoče pa ji je najbolje tako? Če bi se le navadila bi se lahko dve imeli krasno skupaj, sploh ko smo v službi. Čeprav je prava 'gospa', ne deluje nič zdolgočaseno če je sama, včasih deluje prav srečna, da kam greva in ima mir, da naju sploh ne pričaka pri vratih ampak se samo malo namrgodi ko jo počohljava. Ko greva na dopust ji je sedaj prav vseeno, da ima samo babysitterko (na začetku pa jo je panika, da sva jo zapuščava in je napadala skrbnico ), včasih pobegneva med vikendom za cel dan in je sploh ne gane (ali se dela da je ne? ). Ne vem, bom morala res detajlno opisati skrbnici, ker se meni sploh ne sanja kako bi odreagirala, sem pa zelo tenkočutna in bi se obupno zasekirala, če se ne bi ujeli in bi ena ali druga trpeli, sploh kaka majhna srčkana kepica, če bi jo ta gospa pihala in kloftala

Kar se tiče čistoče pa sva na istem Konec koncev je isto, al sesaš za eno al za dvema.

renata moja me vedno preseneča, še vsakič sem narobe predvidela situacijo. Po selitvi sem mislila, da je ne bo ven izpod kavča 3 tedne in se ne bo nikoli navadila na mojega fanta (ne mara preveč moških), pa je bila že po 2 dneh kot da od vedno tu živi, in mu lezla v naročje kot ni še nikomur nikoli. Ko sva šla prvič na dopust sem mislila da bo prijazna do skrbnice pa jo je popihala, popraskala, malodane oblajala ko jo je prišla pocrkljat in nahraniti, tako da se mi niti ne sanja kako bi odreagirala na 'sestrico'. Samo enkrat je videla drugo muco in takrat se je je bala na smrt, če pa sliši mijavkanje na PC (kakšen You Tube video z mucami) pa začne grizljat laptop in mene zraven.

Hvala za letak!

Patricija 7 let je imela avgusta.

Najbrž je pametno tudi vzeti dopust in biti par dni doma dokler se vsaj približno ne uneseta? Kaj če sploh ne bi šlo?

Moja gospa je imela 4 leta, ko je dobila družbo. Kaj hujšega! Do tistega momenta je bila carica marica na vsakem koraku, vse se je klanjalo samo njej in tako naprej. Zdaj pa kr naenkrat še en na štirih nogah in pa še oranžn je povrh vsega??!!?? To je bilo pihanja, renčanja ne konca ne kraja. Rozi ima sicer že tako ali tako divji karakter, tako da je nujno potrebovala protiutež. Midva z mojim pa tudi, ker sva hotela enega crklivkota, ki se bo pustu tudi ko bo nama pasalo (sej vem kako se sliši...). Počasi se je Rozi unesla, sicer še danes ne tako da bi skupja ležala in se imela rada, ampak samo ko pač njej ljubi se igrat, gre drezat v Garfija, drugače pa še vedno prha na njega. Verjetno že bolj zaradi tega, ker se to pa ja mora počet. Zelo podobna zgodba se je odvrtela, ko sem privlekla še Nikija, bogi mali črni, ni točno vedu najprej kva ga je doletel. Pa je zelo hitro dojel, da se Rozi pusti pri miru, da je pa Garfi ta pravi za ganjat se in kozlarije počet. Moja največja napaka je bila, ko sem pred leti prinesla domov samo enega mačka in ne dveh. Definitivno bi dane simela Roza drugačen karakter, če bi od nekdaj imela mačjo družbo. Zato kar pogum, držim pesti zate !

Joj sploh si ne predstavljam da ne bi bili prijateljici Čiči je drugače zelo mirna, miroljubna, najhuje kar se razjezi je da globlje/jeznorito zamijavka in te tacne, drugače je kot lutkica, vse si pusti, ni pa zelo crkljiva, pride se mečkat samo ko njej ustreza drugače se zmrduje in mrmra, pusti si pa vse, nikoli ni groba. Nikoli tudi ni bila do nikogar agresivna, razen v tistem primeru, ko sva kak mesec po selitvi midva odšla na dopust in je prišla skrbnica, na katero se je pa res totalno jezila (sem slišala po telefonu tisto jezno tuljenje, madona, ne bi pričakovala niti v sanjah, da se zna tako razjeziti!), bojim se da bi tako odreagirala na drugo mucko? No, sej lahko samo ugibam, jaz control freak bi rada vse v naprej vedela .

Imam še dvome, zato sem pa odprla temo, ker ne bi rada naredila kaj narobe.

Jih imam 13 zelo različnih starosti in karakterjev in shajamo, mislim, da se imajo prav fajn. Muce so bolj socialna bitja, kot se nam zdi na prvi pogled.
Sama se s tistim eno gospodinjstvo-en maček nikakor ne strinjam, razen v zelo redkih primerih.
Meni je pogled na njihovo skupno življenje nekaj najlepšega. Pa se tudi skregajo in sklofajo, ampak je vseeno veliko več plusov kot minusov.

Pri nas imamo eno kokoško, ki je bila 6 let edinka. V to, da ji do družbe sprva ne bo nisem dvomila in dejansko je prej sprejela psa kot novega mačka. In najprej sem bila prepričana, da jo samo dodatno travmiram potem so se pa stvari izboljšale. Je tudi sama postala bolj aktivna, bolj crkljiva, bolj ješča .... v igri z drugimi sicer ne sodeluje, jo gre pa velikokrat opazovat, bolj je radovedna ... malce pomlajena bi lahko rekla. Včasih (zanekrat redko sicer) jo v mrzlih dneh zalotim, kako se z repom, ali celo spodnjim delom hrbta med počitkom celo dotika drugega mačka
Je pa bila že kot edinka zelo "edinstvena" in precej naprona. Če jo primerjem s prejšnjim stanjem se je pravzaprav tudi to izboljšalo (celo pred fotoaparatom ne pobegne več čim ga zagleda).

Dokler ne boš zatrdno prepričana, da boš zmogla preživet kako renčanje in pihanje in kaj podobnega, ne nosi domov še enga, ker če boš po enem dnevu obupala, boš naredila več škode kot kaj dobrega. Za vpletene mace, na koncu še tvoji živci morda. To sem jaz še danes jezna na taščo, je hotela še enega poleg svojega zelo avtoritativnega in posesivnega in u ibr razvajenega mačkona, ki je seveda bil čist šokiran ob prihodu malega in odreagiru tako kot vsi normalni mački - pihanje itd...Ampak ona ni mogla svojega mucija poslušat kako "trpi", zato je čez en dan in pol malega kosmatinčka vrnila. Mi je jasno, da se zgodi, da kaki mački ne marajo družbe, ampak mislim, da je v večini primerov problem bolj v ljudeh kot pa v mačkih. Zato ti še enkrat pravim, da premisli ali se boš spustila v to, če ne drugega pomisli na novega mucka, ki se veseli novega doma, potem pa tkole zvisi...sem prepričana, da se počuti zapuščenega od vseh...

Knedl, saj zato sprašujem in razmišljam, ker vem, da sem glede živali pre-občutljiva, kar ne pomeni da nisem vztrajna, celo trmasta. Niti ne gre samo za to, zame je to pomembna odločitev, ker konec koncev bomo skupaj vsaj 15 let in tega ne jemljem na lahko, rada imam čim več informacij in predvidim čim več situacij.

Razmišljam, razmišljam .

helena 13? Vauu, to pa je Familija!

Houdini, kako je pa bilo takoj na začetku? Ignore?

Mislim, kaj je najhuje kaj se lahko zgodi konec koncev? Lahko malo zelo napade? Dejansko me to najbolj skrbi, ali bi lahko sploh dovolj hitro posredovala, če bi jo hudo napadla?

Tika, moja dva sta stara kakšne štiri leta in pol, in te dni mineva eno leto, da živita skupaj. Ona je prišla dve leti nazaj, po dveh letih življenja na cesti in pol leta v začasnem domu, on pa bolj ali manj direkt s ceste. Torej, nista bila mucka ampak že izoblikovani osebnosti.

Po enem letu skupnega bivanja ljubezni še vedno ni videti, čeprav ne vem, kako bi shajala en brez drugega. Nagajata si, preganjata se, en drugemu kradeta hrano, ona ga vsak dan vzgojno napiha, tudi sklofuta ga kar pogosto, on njo pa napada, izziva, tepe... Pa vseeno imata med sabo eno globoko vez. Vidi se, da to ne počneta iz sovraštva, da je vse bolj drama in teater. Trajalo je zelo dolgo, da sta se dovolj sprostila, da bi spala v istem prostoru, toda počasi in z andahtjo se marsikaj doseže.

Povem še to, da smo v MIla-only časih imeli par dni na obisku enega mačkona, ki je predčasno moral domov, ker je gospa zganjala tak kraval, da ni bilo za živet. Takrat je bilo jasno, da ne gresta skupaj in pika, in smo agonijo presekali. Pa bogi Mauči ni bil nič kriv, le nista se ujela in ona ni hotela odstopiti niti milimetra. Tega bučmana je sprejela popolnoma drugače in, evo, vsi smo še vedno živi

Cats, kako je pa to izgledalo da je 'gospa zganjala tak kraval' - kako si vedela, da ni šans da ga bo sprejela?

Drugače pa poznam love-hate relationshipe pri mačkah in moje prve muce Mice, ki ni nikoli nobenega pritepenca sprejela (ko sem bila otrok smo pri starih starših imeli muce, sicer takrat še v precej drugačnih pogojih, na prostem ipd.) in je vse kloftala in na vse pihala, ampak taka je bila, ne nasilna ali žleht, samo šefica, tudi kloftanje je bilo bolj opozorilno. Mene skrbi kako hujše nasilje in teror ali da bi se obe na koncu počutili slabo, pod stresom. Ampak vidim, iz vseh zapisanih izkušenj, da se v večini primerov res unesejo, Cats ti si prva omenila, da je bilo res no-go pa me zanima kako točno to izgleda?

Nočeš vedet

Prvo se je dva dni malo drla, zelo pihala, se skrivala od njega in na splošno kazala, da ji ni všeč. Mali butl je ves čas silil vanjo, se je hotel igrat, družit, karkoli. Potem je pa tretjo noč začelo grozljivo dretje, ki ni in ni prenehalo skorajda do jutra. Tolk se je drla, da je bila čist hripava. Kaj takega nisem doživela do takrat, in močno upam, da ne bo repriz

Po tem sem sklenila, da mulc gre domov (itak je bil pri nas zaradi drugih razlogov), ker spravljat jo v tak stres nikakor ne more biti dobro. Pa še njega mi je bilo žal, ker mu ni bilo enostavno prenašat vsega tega terorja.

Naši Vis in Nox sta dobili "družbo" (ker družba ni nikoli postala) pri starosti enega leta in pol v obliki dveh mladičev. Revi sta se tako prestrašili, da sta se v hipu preselili na zgornje kuhinjske omarice in smo morali mladiča orng skrit, da sta šli sploh na stranišče. Prvič v življenju sta namreč videli mačke in to so res hude zverine.

Potem sta dobili drisko...ki je pri Nox še nekako minila, pri Vis pa nikakor.

Potem je prišla Arabela, odrasla muca s ceste. Hudič v mačji podobi. Je sikala kot kača in mlatila vse naokrog. Bila je tak stres, da je Vis driska takoj prenehala in se ni več vrnila, čeprav je Arabela že eno leto RIP.

Potem jih je prišlo (in odšlo) še veliko, pa niso povzročili nobenega razburjenja več.

Tako nekako kot pri nas, si pa res slikovito opisala.
Pa tudi več problema si delamo ljudje s tem, bolj živčne so mačke, 99% se jih samo zmeni. Le maltretiranja pri nas ne pustimo nikakor, torej tistega psihičnega ustrahovanja, ko je eden okupator, drugi pa revež.

Ko se je naši, takrat 16 letni muci Muri, ki je celo življenje terorizirala vse okoli sebe (vključno z nami, dobili smo par resnih vprašanj če smo prepričani da nima stekline) pridružila mlada "pritepenka", sem prvič v življenju slišala mačko se oglašat kot gasilska sirena , da o vsem pihanju sploh ne govorimo. Je bla pa "pritepenka" tako pametna in tolerantna, da jo je popolnoma zignorirala in se po potrebi umaknila. Muri takrat tudi ni bila več tako vitalna da bi se ji dal podit za komerkoli in tako je "sožitje" trajalo do njenega 20. leta, ko nas je zapustila... In takrat smo bili neskončno hvaležni, da imamo še eno muco.

Visinnox LOL

Vsem hvala za izkušnje, se mi zdi da sem si jaz to predstavljala 100x huje kot je lahko, skoraj filmsko Alien vs. Predator.

Še doma se moramo zmeniti, malo bom šla tudi na obisk do MH LJ, pa vidimo.

Cats, še fajn, da berem od spodaj gor, sem bla čist da si mi zamolčala tole dramo z bratrancem od TR....no pa sem počasi le prišla do "krivca"!

eh, en moj posvojenec tudi ne sprejme lepo nobenga, nobenga, nobenga začasnika. Kar astmo dobi, mulc. ne vem, no - mogoče bi se kaj izboljšalo, če bi jih imela večkrat skupaj - ampak se mi zdi brez veze izpostavljat ga temu stresu. Če mu ne paše, mu pač ne paše - saj bodo kmalu šli vsi tile moji začasniki v nove zlate domove (aneda bojo?! )
Še od stalnih ostalih treh se z enim grdo gledata, izogibata en drugemu in občasno malo naklofata.