Jaz pa sem se za muca odločila ravno zato, ker smo dobili dojenčka. Otrok mora odraščati skupaj z živalmi. Mozart (2,5leti) in David (15 mesecev) sta nerazdružljiv par. Imamo tudi psičko Ionno in vsi 3je raziskujejo po bajti. Res so posrečeni. Najbolj zlati so, ko v kuhinji odprejo element, sin zmeče stvari iz omare (kekse, testenine, riž...), pol pa lepo tiho prebirajo, kaj bo kdo "uničil". Ko je v bajti tišina, potem vem, da nekaj uštimavajo

Ionna rada ukrade Davidu igračke, včasih je bilo dretje, zdaj pa se zna mali že orng postavit za sebe in ji vzame igračko nazaj in jo skrega. Mucka nikdar ne vleče za dlako, ampak zmeraj le boža, ter ponosno vsakemu kaže, kak je treba muco božat. Najraje ga hrani in sicer briketek po briketek zlaga v njegovo skledo in potem uživa, ko Mozart hrusta ko "papa"

Ko pride obisk, vsakega najprej pelje v Mozartovo domovanje in mu pokaže kje Mozart je, pije in kaka. Vsako jutro, ko se zbudimo je Mozart prvi, ki se pride k sinu pocartat in mu dobesedno zaželet dobro jutro. Prav pocartata se - stisneta se drug k drugemu in sta pri miru kake pol minute. Če je sin jokavi, je Mozart obvezno zraven, tudi rahlo me je že ugriznil, ker je verjetno mislil, da jaz kaj delam Davidu. Ko malega previjam, je obvezno zraven na previjalni mizi, psica pa ob njej. Ko jemo, sta oba ob mizi, ampak imamo dogovor, da se ju ne hrani. Sta pa lahko zraven. Obe živali sta zelo zaščitniški do otroka, kar pa zna biti malenkost neprijetno, ko pride obisk. Psico že moramo zapreti, Mozart pa kak kdaj. Če mu ljudje niso všeč, ga prav tako moramo zapreti, saj zna kar orng vgrizniti in pokazati da mu ni prav da je kdo drug v hiši...... itd......
Ko doživljaš takšne in podobne skupne trenutke, potem enostavno ne moreš razumeti ljudi, ki ne želijo, da njihov otrok odrašča z živaljo. Škoda, ker otroku dosti vzamejo.