Posvojitev 'druge' muce in lastništvo več muc

Glede dame imam jst za vas eno v mislih....

Aja? Katero pa?

prvo letošnjo.

Saj mi je ful cartika! take mile očke so jo!!

Pozdravček!

Sva nova na forumu in imava "manjšo" dilemo na to temo - zato se obračava na vse bolj izkušene.

Pred štirimi meseci sva posvojila muco Mici (zdaj je stara 6 mesecev in pol). Pred tremi dnevi sva iz istega legla posvojila še eno muco, njeno sestrico Špulco, da bi imela Mici družbo, predvsem pa zato, ker je Špulca živela v zelo slabih pogojih. Špulca je zdaj v karanteni (v kopalnici), da si malo opomore. Danes sva poskusila s prvim srečanjem, in sicer tako, da je bila vsaka na svoji strani vrat, ki so bila odprta ravno toliko, da bi se lahko povohali. Ko je "stara" zagledala "novo", je začela pihati in se je zapodila v vrata. Do ovohavanja sploh ni prišlo ... "Nova" je bila bolj radovedna, vendar se je na pihanje tudi sama odzvala s pihanjem. "Stara" "renči" že na igračo, s katero se je igrala "nova". Zelo naju skrbi, da se ne bi razumeli. Upala sva, da bo njuno srečanje lažje, ker sta iz istega legla.

Zavedava se, da vse zahteva svoj čas in potrpežljivost, in želiva, da bi združevanje potekalo čim manj stresno za njiju (in tudi za naju ), zato naju zanima, kakšne konkretne metode ste uporabljali pri združevanju muc oz. kakšne metode bi nama priporočali. Hvaležna bova za vsak nasvet.

Hvala za odgovore!
Mojca in Dino

Tracy je, ko sem jaz posvojila Tachka bila stara že 2 leti in pol. Na začetku sta drug na drugega pihala, čez nekaj časa sta se pa sprejela in sedaj sta najboljše prijatelja. Ne vem, pusti času čas je moj nasvet iz svojih izkušenj

Pri mladičkah ne rabiš nobene konkretne metode. Jaz sem mela moje prvo noč ločene, potem naprej sem pa pustila, da so se sami zmenili. Par pihcov je bilo, ampak so se hitro poštekali. Drugače ista zgodba kot pri vas, vsi trije iz istega legla, tretji se je pridružil naknadno čez dva meseca, bili so stari nekje pol leta.

A ste novo muco razbolhali, razglistili? Če je bila dlje zunaj, bi bilo smiselno preverit, če je zdrava, preden ju spustite skupaj.

Razbolhali smo jo, ostalo "okrevanje še poteka" (gliste, trakulja), naredili smo vse potrebne teste - vse negativno. Nova muca se mora zdaj še samo malo pobrat, ker je precej zdelana (sklepamo, da zaradi trakulje). Nekaj časa še bo v karanteni, potem pa bomo videli, kaj bo. Pihanja se ne bojiva toliko, bolj kakšnih napadalnih krempeljčkov - stara je tudi precej večja od nove.

Saj kremplje lahko postrižeta... pri nas jih skoraj vsak mesec, ker so naši mačkonarji kar precej "igrivi".

Prvo združevanje pri nas je bilo "katastrofalno" (vsaj zame takrat ), sem mislila, da mi bo ta'stara mačka Mačka vsa vrata s pantov snela. Trajalo je kakšen teden, potem se je Mačka počasi vnesla in nekako sprejela vsiljivca.
Drugič je bilo precej lažje, mlajša sta se takoj poštekala, Mačka je imela pa končno vsaj malce miru.
Tretjič je bilo pa... simpl k' pasul
Maly (zelo zelo majhen mu(l)c) je vkorakal v stanovanje kot da je njegovo in čudežno so vsi trije staroselci to mirno sprejeli.
Včasih gre takoj, včasih malce traja... ampak načeloma se skoraj vedno zmenijo. Mogoče ne bodo ravno najboljši prijatelji , se pa naučijo skupaj bivat in tolerirat.

Nekaj splošnih nasvetov o združevanju najdete tukaj. Je pa združevanje, kot so povedale tudi ostale, vsakič znova nova zgodba, brez vnaprejšnjih pravil. Predvsem opazujete mace in združevanje prilagajajte njunim odzivom. Potrpežljivo, počasi in brez odvečnega sekiranja.

Bom še jaz "ful pametna"
Predvsem nikar ne obupaj kar takoj. Ko smo pri nas dobili prvo začasnico, sem jo po pol ure že hotela poslat "domov" (v prejšnjo začasno nastanitev). Pihanje pa klofute pa pretepi med "tastarima" mačkoma ... Pa smo po par dneh imeli tako čudovito lepe prizore, ko so se stiskali med sabo in se igrali, da tamale sploh nisem več hotela oddati
"Domača" muca bo itak branila svoj teritorij. Tudi kakšna klofuta bo padla pa pihanje bo. In na to se kar pripravi. Čisto možno je, da se bosta kdaj grdo stepli pa da bo dlaka frčala okrog (to se pri nas dogaja med tastarima vsakič ). Tudi na to se kar pripravi Ampak zelo verjetno je, da se bo vse skupaj po nekaj dneh umirilo ... In da bosta kmalu prijateljici ...

Seveda v nekaterih primerih združevanje ne gre, ampak jih je malo.

Moj tanajstarejši maček je še zdej siten do ta "novejših" dveh. Sicer jih tolerira, ampak če prideta preblizu je prec renčanje, pihanje in kaka klofuta. Je pač stara sitna trma. Druga dva se odlično razumeta med sabo in cele dneve zganjata norčije po stanovanju.

Pred štirimi meseci sva posvojila muco Mici (zdaj je stara 6 mesecev in pol). Pred tremi dnevi sva iz istega legla posvojila še eno muco, njeno sestrico Špulco, da bi imela Mici družbo, predvsem pa zato, ker je Špulca živela v zelo slabih pogojih.

Kaj se je pa zgodilo z ostalimi macami? Pa ste povedali kakšno poučno tem ljudem s 'ponavljajočimi legli'?

Hvala vsem za odgovore in nasvete, predvsem ste naju pomirili, da ni nič hudega, če malo pihata duga na drugo. No, včeraj sva ju dala za dalj časa skupaj in danes spet. Nova je bila totalno sproščena, stara pa je bila živčna, pihala je v njo, ampak se ji sploh ni hotela približati. Mala pa je raziskovala in bila radovedna. Danes zjutraj se je spremenilo samo to, da se že približata druga drugi na 10 cm, ampak še vedno pihata. Klofut še ni bilo - zaenkrat. Je pa zanimivo, da stara piha v malo, ampak ji sledi, ko se ji ta umakne. Zdaj sva malo pomirjena, bosta se že zaštekali. Hvala, še enkrat, za spodbudne besede.

Ko je prišla k nam tazadnja, se je delala, da je že od vedno tu doma, muc, ki jo je za pol leta "prehitel" je pihal nekaj časa ... recimo da dobro uro ampak ker je bila tamala tako flegma, da ga je klub pihanju prišla povohat je pomoje ugotovil, da nima smisla Se mi zdi, da je začetno pihanje pri mačkih precej običajna zadeva in ni razlog za hud strah, sploh če gre vsaj pri enem za mladiča.

Ko je sestra skupaj s svojim pazila mačko njegovega brata smo jo tudi spoznali s "tamalo". Una je sicer malo pihala nanjo, ampak potem jo je pa zasledovala in poskušala povohat, potačkat.

Vsem našim redno strižemo najostrejše dele krempljev, čisto za vsak slučaj, ker so pač vsi skupaj (mačke, pes, kunec) in je preventiven ukrep

Nadaljujem iz te teme, ker nočem smetit Cvetki in Mihiju.

Ločevanje v tem konkretnem primeru je podaljševanje združevanja. Ločuje se v drugačnih situacijah.

Se še vedno ne strinjam, da je začetno ločevanje podaljševanje združevanja. Pa tudi če je, kaj je s tem narobe?
Vseskozi opozarjamo na potrpežljivost posvojiteljev in to, da od muc ne pričakujemo, da bodo kar na klik veliki prijatelji, je del te potrpežljivosti. Zakaj ne izpeljati združevanje tako, da bo predstavljalo čim manjši stres tako prišleku kot novoprispelemu? Sploh, če imamo za to dane vse pogoje. Pa četudi bo zato trajalo malo dlje. Samo zato, da bodo posvojitelji (in skrbniki do posvojitve) prej zadovoljni?

Če se muca zaradi prišleka cel dan in celo noč skriva pod kavčem in si ne upa opravljati potrebe ter ne je, so to zame znaki stresa. In edino prav se mi zdi, ta stres zmanjšati tako, da staroselcem omogočimo postopno navajanje in vsaj nekaj mirnih ur na dan in noč. Če takšnih in podobnih znakov ni, super! Saj vseskozi pravimo, da je vsako združevanje zgodba zase, ki traja različno dolgo. Me res veseli, da bo v primeru Mihija in Cvetke ta zgodba kratka in brez večjih zapletov. Sem pa še vedno pristaš tega, da se v začetnih dneh muce ločuje, ko so sami in ponoči.

Tukaj še naprej pametujem in ne odneham predvsem zato, ker so to tudi splošna priporočila. Ravno takšna je objavila tudi MH VET, napisala pa jih je tudi gipsy v svojih Napotkih za posvojitelje.
Torej, daleč od tega, da bi si v sanjah upala pomisliti, da o združevanju ali pa mačkih na splošno vem več, kot helena ali gipsy. Se mi pa zdi fajn, da priporočila in napotke, ki smo jih kot rezultat dobre prakse sami napisali, tudi v konkretnih primerih zagovarjamo. In se jih, v dobrobit mačk, tudi držimo.

ja, jaz ju bom ponoči zaenkrat ločevala, zaradi ljubega miru, pa tudi zaradi tega, ker bo cvetka tako še vedno lahko ponoči v moji sobi, kot je navajena. mali bo pa že preživel, če bo ponoči sam v svoji sobo. upam no

Ne vem no, sicer je odvisno od vsakega mačjega karakterja posebej, vendar jaz nisem pristaš ločevanja. Sem jih vse skupaj naenkrat začela združevati, ko sem pripeljala tavečjo.. mala dva in taveliko + psičko in so malo pihali, se ovohavali, se malo bali, ampak to je pač proces spoznavanja.

Najbolj me pa žalosti to, ko nekdo mačka posvoji in po enem dnevu "obupa".. Eni si bodo v naročje padli, drugi bodo potrebovali dlje časi - eni 1 dan, eni 1 mesec, eni celo nikoli - do te meje da se sploh tolerirajo, brez strahu in tako dalje..

Je pa vsak človek drugačen, jaz vem, da ko bo čas, da bom skrbnica jih ne bom ločevala - razen v primeru karantene...

Da še jaz pristavim svoj lonček. Po začetnem navdušenju in lepem sprejemu Miškota (Stančita) v stanovanje se je vse to spreobrnilo. Čopko je postal precej pasiven, načeloma se z Miškotom ne druži velikokrat, razen kdaj na kavču ko sta oba zaspana ali pa zjutraj, ko vsanemo in se malo lovita po stanovanju. Ko se igramo, med igro prevladuje Miško, kar še bolj onemogoča Čopkota, ki se zaradi Miškota igri ne pridruži. Če že namerava steči za žogico si premisli če v bližini vidi Miškota, ki steče za njo. Prej je bil Čopko navajen tako, da smo ga morali ob hranjenju božati. To je bila tudi njegova doza crkljanja, saj drugače ni naročen maček in se ne crklja. Ob hranjenju smo ga vsak dan tudi počesali (včasih tudi dvakrat). Sedaj se ne hranimo več skupaj, saj vedno zraven prileti Miško. Čopi se zato odmakne od hrane in se ne pusti počesati. Trenutno je njegov kožuh že kar precej zavozlan, še posebaj tam pri ritki, kjer se mu dlakice med lulanjem zmočijo. In če je prej Čopko oboževal sončenje na balkonu, se zdaj sonči toliko časa dokler ne prileti še Miško (kar je običajno takoj ko zasliši, da so balkonska vrata odprta). Nasplošno se mi zdi precej brez volje, žalosten. Zdi se mi kot, da čuti neko zamero, še posebej do mene. Prej me je vedno polizal po prstih (včasih me je umival tudi po več minut) kadar sem ga pobožala pod bradiko, sedaj me že več dni ni polizal. Njegov rep je največkrat spuščen, dvigne ga le še ob pripravljanju hrane.

Že ko tole pišem mi gre pošteno na jok. Včasih ko pogledam Čopita kako žalostno gleda se kar zjokam. Po drugi strani pa se pošteno nasmejim ko gledam vragolije Miškota in prav srce mi ogreje, ko se zvečer stisne k meni in prede. Želim si samo, da bi bila oba vesela mucka, pa čeprav vsak zase. Ni potrebno, da sta najboljša prijatelja, potrebno pa je da sta oba zadovoljna. Česar pa trenutno pri Čopkotu ne čutim.

Mislite, da je še šansa za nas? In ne, puške še nismo vrgli v koruzo.

Čopka, pri prijateljici imajo zelo podobno situacijo. Novi muc je prišel in zavzel stanovanje, "stara" muca pa se je umaknila. Tudi ona je dokaj necrkljiva. Zadevo rešujejo tako, da se prijateljica in prva muca občasno zapreta v svoj prostor, kjer se skupaj igrata tako, kot sta se prej, ohranjata neke svoje rituale - pri tebi bi bilo to gotovo hranjenje (če je izvedljivo, da takrat Stančija zapreš v drug prostor).
Posledica pri prijateljici je, da se tudi prva mucka vse več crklja in po kar nekaj mesecih je sobivanje vse bolj harmonično. Seveda pa so še daleč od kičastih prizorov, ki jih lahko vidiš v mnogih temah