Posvojitev 'druge' muce in lastništvo več muc

Prvič zato ker je neprestano dodajanje novih živali v habitat stresni faktor, drugič zato ker
ne moreš ugotoviti, kako se v situaciji obnesejo tiste, ki si jih že posvojil do sedaj, saj jih še nisi
čisto do konca spoznal, tretjič pa je to velik zalogaj tudi za posvojitelje, kajti priti s skrbništva
ene mačke na večje število njih ni ravno mala malica. Tudi ljudje, ki z mačkami bivajo, se morajo
temu prilagoditi in se polno znajti v novi situaciji.

Edino če bi si posvojitelji pač že v osnovi zadali za cilj, da bodo imeli 10 mačk in bi zato posvojili vse naenkrat,
da ne bi kasneje dodajali dodatnega stresnega faktorja z dodajanjem novih. Tudi to bi bila na primer
tudi ena možna "strategija" posvajanja.

tole je moje popolnoma laično mnenje: ali ni bolje že takoj posvojiti končno št. mačkov, ker potem vsi začnejo nekako iz iste točke in nima noben priviligiranosti proti drugim? ali ne bi bilo bolj stresno recimo na vsako leto dodajati po enega novega...ko se že vsak spet navadi na neko harmonijo, pa bum spet en nov pride..? ne vem no, meni tako število živali ni nič spornega, če se seveda skrbi za živali tako kot je treba in se sproti rešuje vse morebitne konflikte. je pa to neprimerno lažje v veliki hiši, kjer imaš kar lepe možnosti ločevanja.

Ne, sploh ne. Oz.lahko, če jih potem (lahko) polovico vrneš oz. oddaš komu drugemu, ko ugotoviš, da so moteči faktor.

Hm, tudi jaz mislim, da so nasveti super in v redu, vse ostalo, kar pa leti na družino Von ter "komercialni" vidik oddaje mačk pa en velik in nam ni v čast, zato raje takoj nehajmo.

Pa še to: z nasveti dobromislečih se strinjamo predvsem tisti, ki smo dali že nekaj skozi na tem področju, za vse novince pa velja, da nič ne pomagajo nasveti, je treba pač na svoji in svojih mačk koži sprobat.

Ker pri mačkah velja samo eno pravilo, ki pravi, da pravil pri mačkah ni. Zato nikjer ne piše, da se ne bo 15 mačk vedno dobro razumelo in da samo dve ne bosta naredili sebi in posvojitelju pekla na zemlji.

Prvič zato ker je neprestano dodajanje novih živali v habitat stresni faktor, drugič zato ker
ne moreš ugotoviti, kako se v situaciji obnesejo tiste, ki si jih že posvojil do sedaj, saj jih še nisi
čisto do konca spoznal, tretjič pa je to velik zalogaj tudi za posvojitelje, kajti priti s skrbništva
ene mačke na večje število njih ni ravno mala malica. Tudi ljudje, ki z mačkami bivajo, se morajo
temu prilagoditi in se polno znajti v novi situaciji.

Edino če bi si posvojitelji pač že v osnovi zadali za cilj, da bodo imeli 10 mačk in bi zato posvojili vse naenkrat,
da ne bi kasneje dodajali dodatnega stresnega faktorja z dodajanjem novih. Tudi to bi bila na primer
tudi ena možna "strategija" posvajanja.

tole je moje popolnoma laično mnenje: ali ni bolje že takoj posvojiti končno št. mačkov, ker potem vsi začnejo nekako iz iste točke in nima noben priviligiranosti proti drugim? ali ne bi bilo bolj stresno recimo na vsako leto dodajati po enega novega...ko se že vsak spet navadi na neko harmonijo, pa bum spet en nov pride..? ne vem no, meni tako število živali ni nič spornega, če se seveda skrbi za živali tako kot je treba in se sproti rešuje vse morebitne konflikte. je pa to neprimerno lažje v veliki hiši, kjer imaš kar lepe možnosti ločevanja.

Se strinjam , prav zato sem dodala, da se mi zdi to smiselno v primeru, če si si že v izhodišču zadal "končno število mačkov" in jih zato posvojiš vse hkrati, nato pa se skupaj in sočasno prilagajajo.

Še vedno pa lahko imaš seveda problem s potencialnimi staroselci, ki se morajo iz "nič mačjih sostanovalcev" v kratkem prilagoditi na večje število. V bistvu se mi zdijo tukaj staroselci še najbolj "problematična točka", ker se bodo potencialna trenja z novinci pokazala šele skozi čas, ko bodo novinci dovolj udomačili, popolnoma odrasli in med seboj vzpostavili hierarhijo. Ostali so namreč že prišli v situacijo "kakršna je" in niso izgubili nobenega statusa, v bistvu so ga s prihodom v stalni dom (iz začasnega) pridobili.

Je pa še nekaj: imeti veliko število približno enako starih mačkov, pomeni tudi da boš imel (v idealnem primeru, ki si ga vsi želimo) čez čas veliko število živali, ki se jim bodo hkrati začele pojavljati starostne težave, potreba po dodatni negi, dietni prehrani, podpornih zdravilih itd.

tole je moje popolnoma laično mnenje: ali ni bolje že takoj posvojiti končno št. mačkov, ker potem vsi začnejo nekako iz iste točke in nima noben priviligiranosti proti drugim? ali ne bi bilo bolj stresno recimo na vsako leto dodajati po enega novega...ko se že vsak spet navadi na neko harmonijo, pa bum spet en nov pride..? ne vem no, meni tako število živali ni nič spornega, če se seveda skrbi za živali tako kot je treba in se sproti rešuje vse morebitne konflikte. je pa to neprimerno lažje v veliki hiši, kjer imaš kar lepe možnosti ločevanja.

Tudi če bi držalo, je za to že prepozno. Prva runda muck je bila posvojena konec januarja, torej pred skoraj tremi meseci.

Pa še enkrat: govora je predvsem o nadaljnjem posvajanju, ne o teh posvojitvah, ki so že bile.

Tudi posvojitev naenkrat ni vedno absolutni recept za uspeh - sama sem posvojila svoje krdelo naenkrat - no, št. 3 je prišel dva tedna pozneje, pa so bila, so in bodo trenja - in to med sestrama! Mački, ki sta iz istega legla, skupaj gor rastli, se fizično ne preneseta (in posledično je ravnotežje, za katerega sem se trudila 2 leti, zelo labilno in ne dopušča puščanja blaga na tleh). Je pa res, kar v vsaki knjigi o združevanju mačk napišejo: več mačk, večja verjetnost težav. In tudi ni nujno takoj.

Javno povem, da sodelujem z marsikom tukaj, če ne drugače, pa dam vsaj mnenje, ko sem zanj zaprošena in tudi sama prosim kdaj za nasvet (tudi npr.glede zdravja in obnašanja muc) in od nobene skrbnice dosedaj nisem dobila niti najrahlejšega občutka, da deli mačke na "naše, vaše, njihove...".

Blagor tebi. Jaz pa poznam kar kakšnega, ki mačke deli na "moje" in "ostale", na "lepe" in "grde" etc. in sem presrečna, da mi z njimi ni potrebno sodelovati.
Kar se pa takih govoric tiče, pa več povedo o osebi, ki jih je sprožila, kot pa o opravljanih.

Jaz nikakor ne morem govoriti za vse ljudi, ne želim posploševati ali kadarkoli reči, da je imeti osem mačk v redu in priporočljivo za vsakogar.
Je pa to bila najina zavestna odločitev, obeh, para, dveh zakoncev.
In ker ne morem govoriti o drugih ljudeh, sem bila pripravljena zelo odprto govoriti o nas - Družini Von Mačke. Še bolj transparentno zato, ker je to mejno področje (lastništvo takšnega števila živali, ne nazadnje zavestno kršenje zakona...), drug razlog je pa ta, da neizmerno spoštujem vaše delo (Mačje Hiše, DZZ Kranj) in bi metanje kakršnegakoli dvoma ali sence na tovrstne institucije, zame osebno, bilo nedopustno. Iz tega naslova prosim tudi gospo, za katero predvidevam, da je vzpodbudila to pisanje s svojimi dvomi, naj ne zakuhava situacije še bolj, po nepotrebnem. Oba z možem sva bila v njenem domu, na osebnem pogovoru, želela sva posvojiti še dve muci, nobene informacije nisva skrivala in se je gospa odločila nama ne dati teh dveh živali v posvojitev. V skladu s svojimi prepričanji in po svojih merilih skrajno skrbno do teh živalic. Kljub temu, da naju je prizadelo, nama je to dejstvo le okrepilo prepričanje, da če bi se odločala znova, bi živali posvojila točno na ta način in od organizacij, pri katerih sva.
Se opravičujem za ta daljši uvod, ker smo v temi lastništvo več muc. Zakaj toliko (to je končno število), zakaj v tako kratkem času? Ker imava dovolj prostora (sem zasledila, da je tudi podatek o natančni kvadraturi v obtoku) in ker sem ocenila, da bi ob počasnem dodajanju živali, doživljale vse takšen stres, kot ga je Santosha (staroselka) ob prvi posvojitvi. Želela sem izkoristiti "nezabetonirano" hierarhijo med novinčki. In zakaj točno v tem času? Najina človeška družina je oblikovana, tukaj ne bo sprememb. Jaz sem trenutno šest mesecev doma, imam čas, živce in lažje tudi jaz prenašam stres ob združevanju mačk (ločevanje, opazovanje, prilagajanje življenskih pogojev živali, iskanje majstrov za zamreževanje balkona, nabava opreme...). Ja, to je ogromen projekt, ki je meni, ker sem se nanj pripravila, v veliko veselje. Drugače si znam predstavljati, da je to neizvedljivo. Ali to priporočam vsem? Nikakor ne! Ali pravim, da je lahko? Kontra!!! Ali sva to vzela zlahka in si misliva, da bova kar tako vračala živali? Ne! (Crimsona nisva vrnila zaradi lulanja, ampak zaradi varnosti. S Santoshko so bile hude borbe za prevlado, edino drugo rešitev sva imela, da eno od živali zapreva v ločeno sobo. Verjela sva, da mu je kje drugje lahko lepše.)?
Jaz sem po izobrazbi veterinarka, kar vem, da v krogih ljubiteljev živali ni vedno kompliment, pa vendar... Tega, da so živali enako stare me ni strah, ko bo geriatričnih zdravstvenih problemov veliko, ali drugih zdravstvenih težav, bo za živali res kvalitetno poskrbljeno. Za naju to potem predstavlja tudi nižji strošek, kot za druge, ki v tem ne delajo.
Odločila sem se, da bom še naprej pisala pod našo temo. Zaradi skrbnic, vseh botrc in botrov, zaradi vseh, ki stiskajo pesti za vsakega mucka posebej, zaradi vseh ki ste se oglasile, ker se vam meša od skrbi in prav je tako. Pa tudi zaradi nas. Ker uživamo skupaj in ker, v nasprotju s slovenskim izročilom, radi povemo, da nam je lepo.
Na koncu pisanja, bi vas samo še s to fotko, ki upam, da smo jo vsi že videli na facebook strani Mačje hiše, spomnila zakaj smo tukaj.

Lahko noč, Suzana.

Pri gospe iz DZZ Kranj, od katere sva hotela posvojiti dva mucka, ki naju je zavrnila, sva bila pred posvojitvijo Ave in Monvi. Da ne bi kdo narobe razumel, da sva želela 8+2. Takrat je bila situacija 6+2.

bi samo dodala glede, citiram "gospe, ki je predvidevam, sprožila vse to..." - vem, katero misliš in predvidevanje sigurno ne drži,
dam roko in nogo v ogenj. Tu na forumu lahko vsak pove svoje mnenje.
Tudi meni so punce že napisale kaj takega, da sem bila
najprej takole , pa takole , potem pa sem premislila in ugotovila, da je bilo vse dobronamerno, v skrbi za živali.
Niti malo ne dvomim, da je bilo tudi tukaj tako. Smo pa ljudje različni, tudi mimike obraza se na forumu ne vidi in lahko pride do
nesporazuma, ni ne prvič in ne zadnjič.
Me veseli, da se bodo Marlenkina pisma nadaljevala, zelo rada jih berem. Ti imaš sedaj tako število muc, da se boš sigurno srečala z marsičem. Vesela bom, če boš te težave in kako si jih reševala, delila z nami.
Muce so različne, situacije so različne in zmeraj se vsi lahko naučimo kaj novega, da lažje še bolj delamo v njihovo dobro.

Se spomnim pred leti, ko sem posvojila drugega muca, bila sem živčna in panična, ker je bilo pihanje, skrivanje, poskusi pretepa.
Nasvet njegove začasne skrbnice je bil: "ne bodi živčna, ker to prenašaš na muce in je situacija še slabša; skuliraj se najprej ti
in bo vse OK." Tako je tudi bilo. Ta nasvet je bil neprecenljiv takrat in za zmeraj naprej in ji bom večno hvaležna zanj (čeprav ga je povedala
s take sorte glasom: - je pa vsaj zaleglo, če bi me "božala", verjetno ne bi bilo takega učinka )

Danes je novi dan. Vsem želim čim lepšega in se strinjam - ne pozabimo, zakaj smo tukaj

Samo toliko se bom oglasila, da povem Su Von Mački in vsem ostalim, ki se jih tiče, da sem zgoraj omenjena »gospa« jaz in da, verjeli ali ne, nikakor nisem jaz tista, ki je »vzpodbudila vse to pisanje s svojimi dvomi«. Moji dvomi so povzročili to, da, začetnemu strašnemu navdušenju navkljub, priznam, pač nisem dala v posvojitev svojih dveh začasnikov in z vsakim postom v zvezi s to temo sem vse bolj prepričana, da sem se odločila pravilno. Če sem Timija in Pikapolonco s svojimi dvomi prikrajšala za res krasen dom, bom nadvse srečna, saj to pomeni, da ga ima trenutno 8 mačkov, pa ne glede na to, da njiju ni med njimi. Saj so itak vsi naši – a kako že?

Gospe, ki sem jo po krivem obtožila, se iskreno opravičujem!
Slavica, . Tisti nasvet o "ne biti živčna, prenašaš na živali" je pa bil prvi tvoj, ki sem mu tudi sama sledila...
Bom pisala o težava tudi, sicer s težkim srcem, jamram samo ena na ena, ampak bom obljubim, da se vsi nekaj naučimo... Bo staroselka zatožila...

Sem zaradi ljubega miru hotela biti tiho, ampak mi ne da mira in moram samo še tole. Vzpodbudila vse to pisanje je edino in predvsem reakcija Su na Skuikino dobronamerno pisanje. Njen užaljen odgovor je bil celo prijavljen moderatorjem kot žaljiv s strani uporabnice, ki ni bila na noben način vpletena v to zgodbo. Vse ostalo ugibanje o vzrokih "napada" na von Mačkove, je sledilo post festum in nikakor ni ne sprožilec debate niti vzrok.

Toliko, drugače me pa veseli, da Von Mati trenira novo disciplino samokontrole (boljš, kot v predal za en teden, sigurno).

Samo toliko se bom oglasila, da povem Su Von Mački in vsem ostalim, ki se jih tiče, da sem zgoraj omenjena »gospa« jaz in da, verjeli ali ne, nikakor nisem jaz tista, ki je »vzpodbudila vse to pisanje s svojimi dvomi«. Moji dvomi so povzročili to, da, začetnemu strašnemu navdušenju navkljub, priznam, pač nisem dala v posvojitev svojih dveh začasnikov in z vsakim postom v zvezi s to temo sem vse bolj prepričana, da sem se odločila pravilno. Če sem Timija in Pikapolonco s svojimi dvomi prikrajšala za res krasen dom, bom nadvse srečna, saj to pomeni, da ga ima trenutno 8 mačkov, pa ne glede na to, da njiju ni med njimi. Saj so itak vsi naši – a kako že?

Prvo sporočilo v temi sem napisala jaz in moje pisanje nima nobene veze z oazo88,
s katero se sploh še nisva imeli časti srečati, tako da se osebno (žal) ne poznava.

Mojo pozornost je pritegnila Santosha (ker me malo spominja na mojo prvo mačko)
in dejstvo, da so se v zelo kratkem časovnem razdobju vseljevali novi mački
iz različnih začasnih skrbništev, medtem ko so se prejšnji (in staroselka)
šele privajali na novo situacijo. (Trajajoča stresna situacija za vse vpletene mačke, torej. )

Upam pa da so bili s projektom "v zelo kratkem razdobju želimo posvojiti osem mačk" (kot je bilo
v debati že večkrat poudarjeno, nima nihče tukaj nič proti skrbi za večje mačje družine!)
seznanjeni tudi začasni skrbniki teh osmih mačk, preden so jih oddali v posvojitev.

Zakaj? Zato ker je to precej pomemben faktor pri odločanju ali je nek začasnik po naši oceni
(torej oceni začasnega skrbnika) karakterno primeren za posvojitev v nek dom ali ne.

(In, ja, v fazi posvajanja živali je začasni skrbnik tisti, ki tisti trenutek najbolj pozna posamično žival, prav tako
pa je na njem polna odgovornost pri odločanju ali je novi dom primerna izbira za to posamično
živali ali ne. Zato ima vso pravico (in celo dolžnost!) posvojitev tudi zavrniti, prav tako pa večina
začasnih skrbnikov vzame žival nazaj, če se izkaže, da ji situacija v novem domu ne ustreza
oz. da priselitev živali res ne ustreza ostalim živalim v gospodinjstvu. Zato ker je pač
mačja dobrobit tukaj na prvem mestu.)

Over and out

Pa še nekaj. Javno se sicer ni napisalo, se pa baje govori v ozadju, da je ves ta halo nastal zato, ker smo mačjehišarji "fovš", da sta zadnja dva posvojena mucka iz DZZŽ Kranj in ne iz Mačje hiše. Če te govorice res obstajajo, potem je moj prvi komentar tole: Moj drugi pa, da Skuiki, ki je stopila na žulj, ni mačjehišarka. In tretji, da fovšije niti slučajno ni, pač pa je le skrb za dobrobit živali, ne glede na to, h kateremu društvu pašejo. V Mačji hiši si ne lastimo živih bitji in smo za vsako žival, ki dobi dober dom, veseli. Večkrat tudi sami potencialne posvojitelje napotimo na druga društva, zavetišča itd. Za nas je maček maček in pes pes, in ne nosi žiga nobene organizacije. Seveda pa si ne delam utvar, da sem s tem zapisom prepričala prepričane.

Nekaj se je pisalo o govorjenju iz ozadja in vsaj do mene takrat ni prišlo nič. Pa bi prišlo do mene, če bi bilo govorjenje iz naše strani. Me pa zanima kje je ves ta halo, ki je bil takrat za 7 in 8 mačko sedaj, ko sta prišla še 10 in 11?

Uporabila sem besedo "govorice" (ne dejstva ali kaj podobnega) in uporabila sem "baje" in uporabila sem "če te govorice res obstajajo". Me pa zelo veseli, če res ne obstajajo ali pa če so potihnile.

Glede delanja haloja okoli posvojitve 7. in 8. mačka pa nisem ravno prava za citirat, ker se ne spomnim, da bi ga delala. Opozorila sem na, po mojem mnenju in po mnenju uporabnikov, ki so se pritožili, sporno in žaljivo reakcijo Su na Skuikino mnenje. Svoje mnenja glede posvojitve tasedmega in taosmega sem zadržala zase, ravno tako kot sem zase zadržala svoje mnenje glede posvojitve desetega in enajstega. Ker ni pomembno in je le eno od mnogih mnenj. Lahko pa povem, če koga slučajno vseeno zanima, da se ni spremenilo in je ostalo popolnoma isto.

Ker sta 10. in 11. odpotovala iz mojega skrbništva, bom napisala o svojih razmišljanjih in izkušnjah v zvezi s temi "množičnimi" posvajanji. Mene osebno je zaskrbelo že na začetku, ko so iz enega kar na lepem nastali trije. Sumljivo hitra odločitev. V nadaljevanju sem se spraševala, kaj, če se pri posvojiteljih spremeni življenjska situacija, zaradi katere ne bi več mogli ustrezno skrbeti za tolikšno število muc. Zmotilo me je, da je prišlo do zamenjave enega muca z drugim - bodo muce torej vračali, čim ne bo vse "idealno"? Še malo kasneje sem se začela spraševati, če ne gre tu morda za »zbirateljstvo«? Nekaj besed je padlo na te teme tudi med skrbnicami in dvomim, da so bile kranjske izvzete (pozor: dvomim, zanesljivo pa tega ne vem). Normalno je, da nas skrbi za naše varovančke in je zadnja stvar, ki bi si jo želele, da bi katerega koli oddale v neprimeren dom. Vendar, opisane skrbi sem imela v času, ko še nisem imela priložnosti Su osebno spoznati, ji v pogovoru zelo direktno izraziti svoje pomisleke in bojazni ter se temeljito pogovoriti predvsem o motivu za posvajanje večjega števila muc, o pogojih, o načinu "obvladovanja" obstoječe mačje združbe in o scenariju »če bi šlo kaj narobe«. Prejela sem odgovore, ki so me popolnoma pomirili. Po Sujinem obisku, kjer sicer še ni bilo izrečenega nič na temo posvojitve mladičkov, sem bila odločena, da če bi bila ta želja podana kasneje (očaranosti nad mladički se namreč ob obisku ni dalo spregledati), dam mladička v posvojitev brez zadržkov, nasprotno, dam ga z veseljem, ker bo dobil najboljši možni dom in ker si ta družina več kot zasluži tudi nekaj drugačnega veselja, ki ga pač prinašajo mladički. Odločili so se za dva, da bosta imela eden drugega za divjanje. Eko, to je to.

tole me pa moti - da se skrbnica očitno počuti dolžno zagovarjati svojo odločitev in celo javno, na forumu.
Nisi dolžna pojasnjevati, ne glede na to, kdo se s tvojo odločitvijo strinja in kdo ne. Zaupala si nekomu svoje varovance in če kaj ne bo v redu
(pri komerkoli, ne mislim konkretno to posvojitev), se itak vrnejo k tebi (oz.moji k meni itd.), ne k nekomu drugemu.

Prav tako javno razglabljanje o tem in o takih podrobnostih ni pošteno do Su in njene družine.

Zato mislim, da je edino fer, da se držite(mo) teme - torej posvojitev več muc.

PS: malo dvoumno se bere, ko sem prebrala še enkrat - hotela sem povedat, da se mi zdi zelo neprimerno in žalostno, da se javno spravlja posvojiteljico in skrbnico v tak položaj

.

Nekaj se je pisalo o govorjenju iz ozadja in vsaj do mene takrat ni prišlo nič. Pa bi prišlo do mene, če bi bilo govorjenje iz naše strani. Me pa zanima kje je ves ta halo, ki je bil takrat za 7 in 8 mačko sedaj, ko sta prišla še 10 in 11?

Niti z eno besedo nikjer ni omenjen dvom okoli skrbice niti posvojiteljice .