potovanje s psom

Letos smo se prvič odločili da bi šli skupaj (ljudje+psička) na dopust. Torej iz Vrhnike na slovensko obalo. Problem pa je Pina. Vožnjo sicer obožuje, bi bila pa menjava okolja velik šok in bi (predvidevam) prvih par dni driskal, bruhal,... Ima kdo kakšno idejo kaj naresti? Imate izkušnje s kakšnim pomirjevalom, antistresom itd.? Za novo leto smo sprobali tablete od veterinarja pa ni nič pomagalo, tako da to odpade. Aja, Pina je stara pet let, težka 6kg, mešana med pinčem, terierjem pa še kaj je "mimo"šlo.

Tudi če je med svojimi ljudmi ima take težave Naš gre z nami brez problema kamorkoli pa še blazno priden je običajno ko ni v domačem okolju uboga čist vsak namig kaj bi radi od njega še odpoklic ima 100%

A drugace nic ne hodi na izlete, obiske, "vikende" in kako reagira?

Če gremo k vaterinarju je ok. Če pa smo kje z njo cel dan, je potem kriza.

Mogoče je to povezano s tem da ne mara večino moških, se boji pokanja, motorjev in dežnikov, za mačke ji je nekako jasno da se jih ne sme loviti (če jo jaz gledam...). Pa vse je treba prevohati ko kam pridemo.
Ima kdo izkušnjo s tem: http://www.supercombe.si/feromoni/953-b ... a-pse.html

Še par podatkov. Jaz sem njen "zapik" ko jo je strah. Nekako meni najbolj zaupa. Če jo je strah pride k meni, pa čeprav smo vsi doma. Tudi na sprehodih najbolj uboga mene. Ko jo je strah pazim da tega strahu ne spodbujam, nisem tisto "ii a te je strah, buci buci". Ostanem mirna. Če npr. grmi in sem za računalnikom, priteče in se uleže pod stol in počaka da grem spat. Ko spive ve da lahko leži pri nogah, ne pa paničari (sva pa rabili veliko časa in veliiko truda da sva dosegli to, prej je bilo ob grmenju cela panika). Če zunaj poči, in vleče domov, se ustavim, ukažem poleg (preusmerim pozornost) in počakam da panika mine. Ko mine panika, jo tudi pohvalim za "dobro upravljen ukaz". Problem je nastal, ker so jo moji doma preveč crkljali, če je počilo takoj v naročje, če je grmelo "ja buci buci". Seveda je bilo po njihovo mačke treba preganjati itd. Sedaj jaz popravljam napake (kolikor se pač da). Pred dvemi leti me poleti večino časa ni bilo doma in takrat so jo naučili vseh trapastih stvari.
Dobrodošel vsak predlog kako jo navajati na novo okolico in seveda kako naj "preživimo" dopust. (mi je pa jasno da brez raznih "antistresov" ne bo šlo)

Daj malo razloži, kaj te v bistvu sploh skrbi. OK, boji se pokanja, ampak saj ne greste na fronto. Boji se neviht, ampak te so lahko doma ali na morju, če jo je strah pa itak pride k tebi - kar bo imela možnost tudi tam.
Po čem sklepaš, da bo bruhala in driskala? V zvezi s tem edino nasvet - moji so na obali ponavadi res driskali, ampak zaradi spremembe vode; to se elegantno reši tako, da ji daješ ustekleničeno vodo.
Mačkov pač ne more preganjat, če je pod kontrolo. A greste kam, kje živijo mački?

V glavnem - malo bolj razloži, v čem je sploh problem, bomo lažje kaj svetovali. Sama sprememba okolja pri psih namreč ponavadi sploh ni problem, če gre le gazda (v vašem primeru si to očitno konkretno ti) zraven.

Kaj me skrbi. Ko gremo za cel dan kam je naslednji dan sigurno driska. Ko gremo kam tudi noče jesti. Ji pa vedno "ful dogaja" ko smo kje. Nevem, mogoče se preveč "razburja". Aja, mačke se da tudi na fleksiju preganjat. Tole z ustekleničeno vodo je super predlog!

Največji problem so pa stari moški, ki se jim zdi blazno fino da se majhen ps dere na njih. Oni so ubistvu največji problem ko gremo kam, poleg tega da ji "ful dogaja".

OK, preganjanje mačk na fleksiju je stvar vzgoje, doma ali ob morju ni razlike.

Če misliš, da je driska res samo od živcev, potem se jaz pač ne bi kaj dosti vznemirjala zaradi tega. Jedla pa kakšen dan verjetno res ne bo, ampak ko se tam "udomači" in prespi noč pri tvojih nogah bo pa zagotovo tudi jest začela.
Je pa tako - ona vsekakor čuti, če boš ti živčna in bo tudi ona zato še bolj. Torej se moraš ti obnašat, kot da vse skupaj ni nič posebnega in ker praviš, da ti zaupa, bo pač tudi ona sprejela, da je vse OK.

Naša kao pinčica je tudi en tak živček. Ko sem jo posvojila pri 4 letih, je bila obupna - prej je živela življenje notranjega mačka. Lulala in kakala noter, videla samo člane družine. Ven je šla, če se je komu ravno tako zazdelo (kar ni bilo prav pogosto).
No, jaz sem jo čisto mirno doma postavila med mojo mačjo bando (trije, vsi večji od nje ) in psa (zlatega prinašalca). Jo je skoraj kap, ampak je preživela. Potem sem jo takoj vlekla v pasjo šolo, pa Tivoli, pa na Rožnik, pa v staro Ljubljano. Čim večkrat in čim bolj brez panike.
Zdaj je pri nas že eno leto in ji na kraj pameti več ne pade recimo lajat na ljudi, ki so ji sumljivi, se zaganjat v pse ali kaj podobnega.

V bistvu malo nakladam , hotla sem pa povedat samo to, da bolj kot si ti flegma, bolj bo tudi ona.


Aha, sem videla to z lajanjem na stare desce - jaz tega od prvega dne enostavno nisem pustila. Zelo strogo - na ljudi se pač ne laja in konec. Če so rinili vanjo, sem najprej nadrla njo, potem desca in po potrebi še enkrat njo. In, kot rečeno, zdaj nimam več težav, če jo le pustijo pri miru - in jo, ker jaz kot lastnik pač ne pustim, da je ne bi. In pika.

Vixen hvala! Bom začela nadirati starce, ampak res! Pa vklučila v vzgojo da se ne laja na ljudi pa pika. Prej sem ji dala vedeti da to ni ok, samo če dec še naprej sili v njo nima učinka.

Še nekaj. Kako je po zakonu s prevozom? Pina ponavadi sedi v naročju in gleda čez okno. Če ji kupim tisto oprsnico in pas, lahko še vedno sedi v naročju ali mora nujno sedeti na sedežu?

Ne, pes mora biti ločen od voznika, kar pomeni, da ne sme sedeti na sprednjem sedežu tudi če je privezana.

Sicer si pa to vsak policaj tolmači po svoje

Heh, ne vozim. Zadaj sedive.

Aja, to je pa pol v redu

Super.

Dobro je če je privezan.
Zaradi njegove varnosti,
slišala pa sem tudi argument, da če se kaj zgodi, lahko spuščen pes reševalcem onemogoči dostop do lastnika. (skrajnost, ampak v redu)

Če je zadaj v naročju pomoje noben ne komplicira

Sem se že vozila v avtu, kjer je imel lastnik psa navajenega kar tako, brez ovratnic in pasov. In je šlo že meni, na sovoznikovem sedežu pošteno na živce kako je plezal po voznikovih rokah, volanu in kako ga je zanašalo med ovinki.

Če sediš na zadnjem sedežu in v naročju držiš psa, mačka, otroka ali pa škatlo s piškoti, vseeno, ti jo / ga bo v primeru trka odneslo iz rok in zabrisalo skozi šoferšajbo. Posledice so hude poškodbe ali smrt.

Prometna varnost ni zaradi lepšega, pokaže se v izjemnih situacijah. Seveda vsak misli, da se NJEMU to že ne bo zgodilo. Zato tudi imamo toliko nesreč na cestah.

Moje mnenje tukaj je zelo radikalno in marsikomu ni všeč - trdim, da ne pes ne otrok ne velik kos prtljage nima kaj pod nobenim pogojem v avtu počet nezavarovan. Pika.

Tukaj je članek o varni vožnji živali:
http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=33&L2_ID=699

"Zgolj z oprsnico zaščiten pes (z enostavnim pripenjanjem) je med preskusnim trkom s svojo maso odtrgal pripenjalni karabin in z vso silo priletel v naslonjalo voznikovega sedeža. Tega je premaknil za 30 cm in bi verjetno povzročil težke poškodbe voznika v predelu hrbta, skoraj zagotovo pa bi pes doživel smrtne poškodbe. "
Proizvajalci pasov za pripenjanje psov ne delajo preizkusov ali ob trku dejansko zdržijo?