Pomagamo živalim

Tisti, ki imate izkušnje z nagobčniki (no, ne vi, vaši kužki ), kakšen nagobčnik priporočate, da bi bil čim bolj udoben in čim manj moteč za psa. Tak, da bi ga lahko nosil vsak dan na sprehodih, dalj časa. Pogoj je, da pes ne more pobirati hrane s tal.

Da ne more pobirati bi bil primeren zamrežen. Ker tisti iz "blaga" je še vseeno odprt spodnji del pri gobčku. Sicer ga lahko zategneš, ampak potem ne more dihat, še posebej če divja. Mi na srečo ga na potrebujemo, imamo pa doma enega iz "blaga", da je mehek, v kolikor bi se odločili it kam, kjer je nagobčnik obvezen (avtobus npr.).

Če bi rad odpravil "smetarjenje" pri psu, ti želim pa res vso srečo! Naši sprehodi z Bibi so prva dva meseca zgledali tako, da se je vsaka dva metra slišalo "Bibi pusti!" in takoj nato pohvala. Pustmo, da je enkrat pograbila en pasji kakec, ki ga je moj dragi mož zvlekel iz pasjega gobčka. Naj povem, da je bila takrat tema...

Na prvi uč bi rekla, da bi pomagalo, da nosiš s sabo priboljške in vsakič, ko uspeš psa odvrnit od pobiranja na tleh, ga pohvališ in nagradiš. To je po moje kr precej dolg proces ampak splača se potrudit.

Takle nagobčnik imamo mi, vendar po moje ne prepreči pobiranje s tal.

Udobnega nagobčnika ni. Kar se pobiranja s tal tiče, bi mrežast pogojno deloval, v kolikor je prednja stran zelo na gosto zamrežena. Pri nagobčniku ne gre pozabiti še na to, da se pes v primeru napada ne more braniti. Kaj pa šolanje?

Tudi pri nas imamo problem s 'smetarjenjem', zato sem že razmišljala o nagobčniku . Saj če opazim, da je kaj pobrala in je 'fuj' dovolj hiter, izpljune. Ampak kadar nisem 100% pozorna, hitro izkoristi priložnost . Najbolj me je seveda strah, da bi naletele na nastavljen strup. V naši soseski je kar nekaj psov z nagobčniki, ker skrbniki nočejo tvegati (ponovne) zastrupitve.Veterinarka nam je priporočala nagobčnik, ki je na sprednji strani zaprt, saj je včasih dovolj že, da pes kaj škodljivega poliže. Tak nagobčnik naj bi to onemogočil.

Fiore, pri nas je ravno tako. Če vidim in rečem naj izpljune, ona to stori, če pa ne vidim...
No, danes zjutraj sva kot vsako jutro šla ven malo pred šesto, na bližnji travnik. Jaz grem vedno za njo, da poberem kakce, če je slučajno kakšen. Ko sva prišla do hribčka, se je ustavila in obsedela. Jaz sem obstal in tako sva bila nekaj minut. Najbrž je ona takrat hrano že zavohala ali videla, ampak, ker sem bil jaz zraven si ni upala jesti. Ker se še po par minutah ni premaknila, sem rekel, da bova šla pač domov in sem se obrnil in šel počasi proti domu. Nisem se takoj oziral nazaj, ker vedno priteče za mano. Ko sem prišel za vogal in je še ni bilo, sem malo postal, ker pa je še vedno ni bilo, sem šel nazaj. Ker je bila še vedno na istem mestu, sem jo poklical in je takoj prišla. Za trenutek se mi je zazdelo, da je nekaj jedla, ampak nisem bil preveč pozoren na to. Ko sem šel čez pol ure v službo, je bilo še vse v redu. Čez slabe tri ure me je klicala sestra, da je s Sienno nekaj hudo narobe - bruhala je, imela je drisko, krče, tresla se je, težko je dihala,... Takoj smo jo peljali k veterinarju, driska je bila čisto zelene barve, imela je povišan srčni utrip. Veterinar je takoj prepoznal znake zastrupitve, dobila je raztopino oglja in injekcijo apaurina, ter infuzijo. Po vsej verjetnosti naj bi šlo za strup za polže, ki ni "zelo strupen". Res se ji je stanje čez dan precej izboljšalo, tako, da sem zvečer že lahko šel po njo. Za domov sva dobila še oglje za danes in jutri in apaurine za ponoči, če bi se slučajno še tresla.
Tudi jaz ne bi več rad tvegal, zato bi ju rad opremil z nagobčniki. Vsak enega plastičnega že imata, ampak nista tako zaprta kot ta na sliki. Mislil sem pač, če je mogoče kak "udobnejši".
Če koga zanima, takšna je bila njena driska, ko ni bilo več hrane v črevesju:

Točno ta scenarij je moja nočna mora. Še dobro, da ste hitro reagirali in se je dobro končalo. Po moje je alternativa nagobčniku res dosleden trening, da pes ne pobira več ničesar s tal. To je zagotovo težja pot, ampak meni se zdi vredno poskusiti. Ne znam si predstavljati, da bi morala Layli za vsak sprehod namontirati nagobčnik . Seveda, če drugače ne gre, je nagobčnik še vedno boljša opcija kot pa tveganje, da se ponovno zgodi kaj takšnega.
Revici Sienni pa želim hitro okrevanje .

O f** Naj ubogo bitje čimprej okreva.
Je še ena varianta, čeprav ni niti ta 100%: da je zunaj nonstop na povodcu (ne flexi) in da je ne spustiš z oči niti za moment - ampak je verjetno mission impossible, vem, sploh, če vodiš mogoče ven dva psa hkrati.
Mislim, da sem o tem že pisala: mi smo v neposredni soseski (dva metra od našega vrta!) imeli primer zastrupitve na vrtu - psička se je hvalabogu obakrat rešila, strup je bil v kepici mesa tik pred njihovimi vhodnimi vrati, tako da ko so jo zjutraj spustili ven, je takoj pohopsala. Po drugem primeru je sledila prijava policiji in zaenkrat (trkam) je od takrat mir. "Vemo", kdo je bil, a materialnih dokazov ni. Od takrat naše psice ne spuščamo več na vrt brez nadzora (pa je fool-proof ograjen) - res je, da tako rataš rahlo "psihopatski", ker imaš oči nonstop na pecljih, ampak druge variante ni.
Tako da ja, nabavi nagobčnik, kakršnega svetuje fiore druge ni in kljub temu naj bo pod popolnim nadzorom. Raje neudobje & rahla paranoja, kot tole. Vam iz srca želim, da si povsem opomore in da se ne ponovi.

O, groza!
Srečno naprej.

šit no
Na srečo se je dobro izteklo! Sieni pa en poljubček na smrček

Moj nasvet: dosledno glej pod gobček in ne pusti je same če sumiš, da je kje kaj zavohala, dokler ne gresta naprej in nima več fokusa na tisto stvar. Imej s sabo priboljške in vsakič ko bo takole pridno pustila kakšno stvar jo takoj nagradi! Sicer bo verjetno tole dolgo trajalo, ampak se splača.
Lahko trenirata s hrano doma. Nikoli ji za nagrado ne dajaj priboljškov na tla, ampak vedno direktno iz roke. Mi sicer tudi treniramo samokontrolo tako, da doma položim na njen smrček (na tla, v posodico, na roko) košček hrane/priboljšek in dokler ji ne dovolim ne sme vzet.


Tudi moj največji strah je, da bi Bibi kaj strupenega pobrala. Kljub temu, da na srečo ni "smetarka" še vedno na sprehodih gledam, če kaj predolgo ovohava.

Ker se vas je kar nekaj zanimalo za Siennino stanje, naj napišem še tu, da je z njo vse v redu. Ni še čisto pri močeh, je še bolj "švohna", drugače pa ji nič ne manjka. Normalno je, pije, kaka, lula, sprehodi so zaenkrat sicer še precej kratki, tudi počiva več. Tudi za hrano že fehtari, kot ponavadi.
Sem pa videl, da jo bo treba res, res, res shujšat. Skoraj me je kap, ko sem videl koliko tehta. Meni se je zdela samo malce okrogla, nekaj dekic preveč, ampak nič za paniko zganjat. Žal je tehtnica pokazala čisto drugače. Tako, da pixna, to s priboljški zaenkrat ne bo šlo.
Hvala vsem za nasvete in skrb.

Scarecrow seveda gre s priboljški oz. hrano.
Dnevni obrok ji stehtaj (kolikor pač mora dobit na dan) in si ga nafilaj v torbice za priboljške oz. žepe. Dajaj ji čez dan za nagrado takrat ko trenirate. Pa takrat res bodi pozoren zunaj, ker če je "smetarka", še posebej, ker bo malo lačna, bo še hitreje nanjuškanila hrano zunaj na tleh. Če ni izbirčna z briketi, je to super rešitev.

Tudi mi smo po dopustu začeli s hujšanjem, sicer pri Bibi še ni bilo take hude krize, vendar ker je manjša, se pozna že pol kilograma. Dnevni obrok briketov smo malo zmanjšali, prav tako zmanjšali število priboljškov (nagrajevanje je bilo z žogico) in pa predvsem VELIKO gibali. Moj dragi je imel po dopustu še nekaj dni prostih in sta vsak dan hodila po 2-4 ure na sprehode. Zdaj je ok, vendar bo čez zimo verjetno vseeno dobila nekaj zaloge.

Napako, ki jo delamo je ta, da se ne zavedamo, da če damo psu priboljške, da je potrebno zmanjšat količino hrane ob obroku za količino pojedenih priboljškov. Tako pa pes velikokrat dobi praktično dodatno nepotrebno porcijo hrane, ki je seveda ne skuri z gibanjem.

Verjamem, da ti bo uspelo shujšat Sienno, bo pa verjetno malo trajalo. Ne se dat tistim prosečim učkom ok? To obvladajo, bolj kot kak hipnotizer!