Da malo poročam kaj se dogaja. Končno se ne boji več toliko moških. Če je prej histerično lajala, gre sedaj najprej "na varno razdaljo", potem pa počasi do moškega in šnof, šnof. Večinoma se pusti pobožati.

Torej smo histerični strah zamenjali za zanimanje.

Mi še zdaj včasih čeljust dol pade, ko jo vidim kako lepo se obnaša do moških.
Gremo pa očitno po sistemu en korak naprej, pa en nazaj. Po tanovem se na smrt boji velikih psov.

Ko je bila s starši na sprehodu, jo je en ps napadu, seveda sem to mogla sama izvedeti, torej sem zamudila šanso da bi takoj začela odpravljati posledice.

Strah jo je pa tako, da bi lahko velikega psa iz strahu ugriznila.

Ker jo ne morem in nočem izolirati od velikih psov, ampak želim da se jih spet navadi, sem ji kupila nagobčnik. Ga bo pa nosila zaradi varnosti, na žalost je tu okoli še vedno nekaj spuščenih velikih psov, lahko bi jo dala v naročje, samo bi bil strah še hujši, torej mora biti na tleh, pa poleg. Vendar bi lahko velik ps vseeno prišel preblizu. Če ona šavsne proti psu, bi ji jaz to preprečila in nebi bilo krize, če pa jo bo velik ps nazaj, nočem pa niti pomisliti kaj bi se zgodilo....
Kakšen nasvet, kako jo navaditi na nagobčnik? Sem razmišljala, da bi ji ga nataknila samo ko bi začela kazati zobe drugim psom, s tem preprečim da bi koga ugriznila, pa še kazen dobi. Delno bi ji s tem tudi preusmerila pozornost, ker bi se ukvarjala z nagobčnikom, s tem pa bi tudi iz "histeričnega" prešli na "obvljadljivi" strah. Ali jo naj raje navadim kod da je nagobčnik čisto ok stvar?