Pomagamo živalim

Letos je za gimnazijo Vič meja vpisa 170 točk, kar pomeni, da si v zadnjih treh leti skupaj imel lahko zaključeno le vsako leto 2 predmeta z oceno 4 oz. skupno - 6 točk + dobro odpisane NPZje. Tako "strogo" ni bilo še nikoli. Mi smo not. Sinov sošolec, ki si na to šolo zelo želi pa nima te sreče, čeprav je bil letos izredno priden in imel le 2 zaključeni štirici, pa še to iz glasbe in etike.. Otroci so prav bogi, taka borba, na koncu pa še služb ne bo.

Uf, to je pa gimnazija od naju s Pando... vso srečo

Bedno je, ker te že na koncu OŠ silijo kam moraš it oz. ti tupijo kje je kao boljše, kje slabše... meni se zdi to prevelik pritisk za otroke, sploh pa čisto nepotreben. Velikokrat marsikateri otrok tudi podleže tem pritiskom in gre na "boljšo" šolo, pa mu na koncu mogoče to ni niti všeč oz. niti ni ogromnih razlik.

Verjamem, da je od sina sošolec žalosten, ampak gimnazij je toliko, da predvidevam, da bo že na kakšno prišel... bolj je važno, da ven dobi kar rabi.


No, vsaj jaz se spomnim svojih časov v OŠ in začudenja učiteljev, ker nisem hotela it na eno velecenjeno gimnazijo, ki sploh ni boljša od ostalih šol. Se skoraj počutiš kot dr*k, no jaz se nisem, ampak vseeno...

To je vse skupi en velik bull***t. Jst sm imela nore rezultate, pri maturi sem bila v enem od osnovnih predmetov celo najboljša v državi, na faksu najboljše povprečje ocen v 30-letni zgodovini.... pa je v trenutku ko imaš diplomo v žepu POPOLNOMA vseeno. Nihče te ne vpraša kakšne ocene si imel, še to, kakšno diplomo inaš je komaj komaj kaj pomembno, za službo itak štejejo samo izkušnje (pri tistih ki so fer) in veze (pri tistih ki niso).
Če bi imela šanso it še enkrat, bi se 3x manj sekirala, manj piflala in več hodila ven.

Duškam s tabo, trudim si dopovedat tudi sama to!
Ampak... ne gre z roko v roki z mojim karakterjem in prepričanji.

Javlja se produkt Aškarčeve gimnazije,ki velja za eno najslabših pri nas, ampak meni je šola dala tolko enih življenskih izkušenj in debelo kožo, za kar sm prepričana da je nebi dobila nikjer drugje, pa sm vsa 4 leta zdelovala s pravdobrim, pa sm se fejst namatrala, ker tam je lahko dobit 2, za 4 in več moreš pa znat ravno tolko kot znajo na VIču pa na Šubi pa na BEžigradu itd. naučit te morejo pa tako al tako povsod enako, je pa res da na "slabših gimnazijah" moreš ogroooomno narest sam, kar ti pride fejst prav za fax. tak da nič se sekirat ker itak nakoncu pristaneš tam kjer ti je namenjeno

Kot bivši Bežigrajčanki je meni samo žal, da se nisem BOLJ potrudila in vsega prostega časa, ki ga je bilo res v izobilju, porabila za učenje jezikov in za poglabljanje znanja, ki bi mi lahko koristilo v prihodnosti. Pa to, da sem vztrajala na ljubljanski univerzi, namesto da bi spokala na mednarodno maturo in se skidala v tujino. Ni vedno trava na drugi strani bolj zelena, ampak ko vidiš, kako poteka študij na kakšni vrhunski univerzi, ti je žal, da si ostal doma. Ker nikjer me niso bolj kaznovali za znanje, kot na naših šolah. In to velja tako za osnovno šolo, srednjo, pa še za kakšen bolj provincialen faks, kot je FF. Redki so profesorji, ki te želijo razvijati oz. ti pustiti, da se razvijaš in pri tem še pomagati. Po dveh fakultetah, kakšnih 60 različnih profesorjev in xy št. asistentov, si upam trditi, da sta bila takšna 2 ali 3.
Žal so vse šole narejene tako, da spodbujajo povprečnost, da je izstopanje nezaželjeno in ambicioznost prepovedana. Ni kaj, dobro nam gre vzgoja generacije trapastih. Z bolonjsko reformo je še slabše, če je človek že prej mislil, da je dosegel dno.

No, jaz sem pa končala MM, ampak sem se vpisala na LJ univerzo, ker bi bil
študij v tujini predrag in ga samo s štipendijo ne bi mogla pokriti.
No, te napake ne nameravam ponoviti pri podiplomcu

Ja, danes je drugače in je tudi en kup štipendij in tudi možnosti za študij v tujini. Naša generacija je bila še precej omejena. Če bi pa vedela, kakšno sranje je pri nas, bi nedvomno bolj rinila v tujino in bi me tudi starši podprli, tudi če bi morali vzeti kredit. Žal nisem vedela, kako hudo je pri nas.

Meni se je pedagoška agonija začela že v 1. razredu OŠ, ker sem že na začetku prišla v šolo z znanjem učenca 3. razreda - tako je to, če imaš starejšo sestro, ki jo kar naprej siliš, da se igrata "šolo" in te zgodaj uči vse to, kar se je sama v šoli naučila. No, sociologinja je bila mnenja, da bi preskok razreda slabo vplival name in da naj raje ostanem v svojem razredu (s katerim se sploh nisem razumela) in se poskusim zliti z njimi. Itak, da so bila to zame štiri najbolj nesrečna leta. Pravzaprav sem do faksa morala prikrivati svoje znanje, da sem lažje pridobila prijatelje. Res spodbudno. V tujini imajo šole za nadarjene otroke, pri nas jih pa dol tlačijo in jim dopovedujejo, da so leni in nemotivirani.

ni vse tako črno in tudi v tujini vse tako rožnato ne.

Res je Če primerjaš na primer VB in Slovenijo, živimo mi tukaj precej bolj
nadstadnardno kot bi živeli tam, sploh v času študija in vzpostavljanja kariere.
Pridobivanje izobrazbe je tudi skoraj povsod drugod mnogo dražje kot pri nas,
če že niso šolnine, so visoki osnovni življenjski stroški.

Pomembno je po moje samo, kaj ti je večja prioriteta in kje si lahko urediš
življenje bolj v skladu s svojimi željami

Pa tudi ne dajejo pri nas štipendij za tujino kar tako... odvisno kaj greš študirat. Umetnost recimo, marsikaj vržejo pod to, kar sploh tja ne spada, recimo interaction design.. in puf, ne dobiš štipendije, luzer ti, ko takle študiraš, interaction design pa že ne obstaja... Od fanta kolega je tako študij nekako financiral sam, pa je danes uspešen človek.

Jaz se spomnim v osnovni šoli, kako je bilo zoprno, ko sem vse pred drugimi ponavadi zaključila, potem sem pa sedela v razredu pa se dolgočasila...


V glavnem kakor jaz vidim, moraš sam ugotovit kaj si želiš in it za tem. To na kateri gimnaziji si, je še najmanj pomembno, čeprav na marsikateri radi tupijo fazanom, da so pa oni elita in prihodnost te države, blalala... in potem se moraš pametno odločit kam it na faks, pomoje se nas tukaj največ ljudi zafrkne. In ko ti je jasno kaj hočeš, delaš v tej smeri, potem je pa vseeno kje si. (Se mi pa zdi, da so pri nas na faksih pričakovanja zelo kalupna, vsaj tako te obravnavajo, in moraš znat igrat to igro, da še vedno svoje ven dobiš.)

Se popolnoma strinjam in tudi jaz trdim, da pri nas živimo veliko bolje, kot drugod. Vseeno pa kot diplomant kakšnega Bocconija, Harvarda ali Oxforda bistveno lažje gradiš kariero kjerkoli po svetu, kot diplomant filofaksa v Ljubljani (naštela sem samo tri, vrhunskih univerz, katerih diplomanti so vroča roba, je veliko - samo pri nas ni povpraševanja po takih)

Zaradi ff so kar vsi naši faxi zanič?
Naravoslovne/tehniške fakultete imamo po mojem mnenju zelo na nivoju.

Tudi jaz mislim, da se sploh ne zavedamo, kaj (še) imamo. Zastonj univerzitetna izobrazba je v svetu redkost in če greš delat v tujino, greš brez obveznosti do države, kljub temu, da so davkoplačevalci plačali tvoj faks. Kaj takega tisti s Harvarda, ki 15 let odplačuje svojo izobrazbo ne more rečt.

Precej nezamisljivo nam je, še vedno, da večina diplomantov v ZDA (ki nima dovolj premožnih staršev, da bi jim prihranili in plačali izobrazbo) diplomira s 100.000 dolarji dolga za študij. Kje je potem še podiplomski študij.

Mja, glede na to, kakšne magisterije in diplome se piše po novem (bolonjski sistem), je po moje čisto vseeno, na katerem slovenskem faksu si ...
Jaz celo ne verjamem, da je kompleten ff katastrofalen, ker vem, da je način dela od oddelka do oddelka drugačen. In se strinjam s TPV glede tehničnih in naravoslovnih fakultet.

Točno to. In dobra izobrazba je privilegij bogatih, ne nujno pametnih in sposobnih. Si želimo tega? No, jaz ne.

Imam dva otroka, ki sta na faksu trenutno, oba se šolata na stroške nas vseh, ne samo na moje, ker če bi bilo tako, glede na mojo trenutno finančno situacijo, se ne bi šolal noben.
Pa je sin nadpovprečno inteligenten in priden in s povprečno oceno preko 9, hči pa kljub svoji težki bolezni dela vse v roku. Torej, dva pridna, pametna in sposobna brez možnosti šolanja.

Jaz osebno ne govorim samo o FF.

NTF recimo, upam da se leta tri tisoč nikoli, končno odloči razdelit oddelke malo bolj, ne pa da greš študirat grafično oblikovanje, fokus je pa več ali manj na tisku recimo. Spadaš pa pod oddelek tekstilstva. Marsikater naivno misli, da bo tak faks recimo dovolj, v resnici moraš pa sam delat doma stvari ločeno od faksa, če hočeš na koncu res kaj znat. (To sicer ne pomeni, da na faksu nič dobrega ne zveš. Na vsakemu se kaj naučiš.)

Fajn je, da pri nas ni šolnin za plačat, če študiraš redno, smo pa daleč od tega, da bi bil faks poceni za naš standard. (glede na material, ki ga moraš sam financirat, in ga moraš nujno imet, glede na prevoz, na stroške bivanja... če hočeš normalno študirat in jest in živet, moraš kar fajn denar od nekje vsak mesec potegnit). Je pa seveda res, da je dobro, da ni nekih dolgov po koncu šolanja, ne glede na to kako se čez šolanje prebiješ. In da je lažje pridt na faks, kot v tujini.


Glede dolga v US je pa odvisno kje študiraš. Mislim, da nimajo vsi po 100k, imajo tudi manj, recimo 30k...

Jaz sem (žal) naredila dva družboslovna faksa, nekaj vpogleda pa imam še v par drugih programov.

Kar precej držav (v Evropi) ima zaenkrat zastonj študij. Jaz sem načeloma ZA šolnine. Ko bodo ljudje plačevali par tisoč evrov na letnik, jim nenadoma ne bo več vseeno, kakšno sranje jim predava kakšen profesor, se jim ne bo zdelo zabavno, da profesor zamuja na izpite (ki trajajo od 17 do 21h zvečer), ker je igral računalniške igrice in bodo morda celo hoteli, da za svoj denar nekaj dobijo. Kot so me nekateri sošolci debelo gledali, ko sem to trdila že v prvem letniku, so na doktorskem programu (kjer za 3500€ letno ne dobiš skoraj ničesar, razen nekaj mentorjevega časa), spoznali isto. In sistem šolnin bi pač dal človeku misliti, a bi res študiral tisto, kar si srce želi, ali raje tisto, kjer bo tudi finančna korist in zaposlitev. Navsezadnje so tudi naši starši izbirali študij glede na možnosti zaposlitve.
Vem pa, da se nekateri predavatelji, sploh v tej mlajši generaciji, trudijo dvigniti nivo in tudi zahtevnost študija. Kar se mi zdi sizifovo delo, glede na to, da so direktive, da naj se študentov NE MEČE na izpitih. Kar je pri nivoju znanja, ki ga kažejo nekateri, že prava umetnost.

Pa ko smo že pri FF - kateri oddelek se vam zdi pa koristen & kvaliteten? Resno sprašujem, ni provokacija.