Moja starša sta se pred kratim vrnila s potepanja po Toskani in ko sta nekega večera čakala za mizo, da ju postrežejo, je v restavracijo prišel lokalni par z mucem na povodcu.
Muc je mrtvohladno prišel do mize mojih staršev, skočil na enega od še praznih stolov in se usedel. Muceva gospa je hitela se opravičevati, ker seveda ni mogla vedeti, da se je muc usedel za mizo mačjih ljudi in tako se je začel pogovor, iz katerega sta izvedela, da je 13-letni Escivias (izg.
Ešivias) čisto poseben muc, ki pride redno v to restavracijo s svojima in tudi tokrat se je pač usedel na svoje mesto - moja starša sta namreč tista, ki sta nevede in nehote falila mizo in mu jo zasedla
Escivias ima celo svojo FB stran in po njej sodeč bi rekla, da gre za čisto posebno bitje. Večerjo je mirno nadaljeval pri sosednji mizi, natakarji so mu tudi prinesli otroški stol, da je bil bolj komot. A ne bi bilo krasno, da bi povsod bilo tako?