ALIENS
Bilo je pozno poleti in večer je dišal sveže oprano po nevihti.
Ravno sem izbiral predspalni film, ko je skozi balkonska vrata sunkovito švignil zimski mraz in refleksno sem skočil, da jih zaprem. Ko sem se obrnil me je zmrazilo še bolj.
Najprej sta bila samo dva.

Iz nič sta se pojavila na mojem edinem stolu.Lesketala sta se v nenavadnem siju in zlovešča resnost mi je mraz potisnila v kosti.
Takoj mi je bilo jasno kateri od njiju je vodja. Prikoval mi je pogled na svoje oči in zavedal sem se, da je stol še najmanj kar sem izgubil.
Nato sta se teleportirala še dva in Glavni ni izgubljal časa ampak je takoj začel s prenosom podatkov, ki sem jih v glavi razumel nekako takole:....ČE HOČEŠ DA TI BO ŠE KDAJ TOPLO !!!... ...mačja pogača... ...piščančja prsa... ...SVEŽE!... ...redka vrsta tune... ...mleko-KOZJE !... ...posip peščenih obal Santiaga de Chile... ...ČISTO !... ...ti plesati mi voditi... ...kraspalnik-maxi!-DELUXE!... ...OGREVANJE!... ...ležišča-merimo volna!... ... ... in še in še in včasih na trenutke, se mi je zdelo kot da odpira usta in še posebej poudarja določene zahteve...

Kako dolgo je še to trajalo - na vem, a ko sem se zjutraj prebudil je mraz izginil.
Oni seveda niso.
Sčasoma so prihajali še novi, z nenavadnimi vzorci po telesih in podobnimi zahtevami in kadar sem jih uspel zadovoljiti sem čisto zares občutil toploto okoli srca.

Pa tudi stol smem še kdaj uporabljati.