Daj si duška, 2. del

:( Čombetka

Ni ga več. V dveh mesecih sem ostala brez obeh mojih frajerjev. Srce imam razbito v nešteto koščkov in neznosno boli!!!!

Tako zelo mi je žal, da ti ne morem povedati Ni fer... jokam s tabo

Drži se

Pri nas imamo mačjo bolnico že par mesecev in čas je, da se to neha, ejga Duško, a si slišal

Piki julija ni mogel kakat in smo ga matrali s klistirji na živo, v narkozi ... obup ... nikakor ga nismo mogli odmašit.
Pred 4 leti sem pobrala povoženega, od takrat ima zveriženo medenico. Leta so naredila svoje in črevca uboga niso zmogla več spraviti kakca čez ovinke zverižene medenice.
Po nekajtedenskem matru s klistirji smo se odločili za operacijo širjenja medenice s precejšnjo verjetnostjo, da se ne bo dalo nič naredit in ga bodo samo nazaj zaprli.
Operacija na začetku avgusta je bila fejst z*j*****ana in v 3 urah kokr je trajala, so mu uspeli medenico razširit za 6 mm.
Sledilo je 6, 7 tednov kletke. Da bi mu malo popestrila življenje, mi je kolegica posodila še eno kletko za na balkon, da je lahko vsaj malo gledal leteče zrezke.
V glavnem vsak dan sem hodila spat ob 2h zjutraj, ko sem ga cartala v postelji, ob pol petih zjutraj me je pa zbujal z razgrajanjem, ker je hotel na balkon.
Kot mesečnica sem pol selila tečnega mačka sem in tja, nisem se mogla naspat ... čisto fuč sem bila.
Ampak operacija se je izkazala za izredno uspešno in moja žvavca KAKA!!!
Sicer je še na odvajalih, ker je bilo črevo grozno razširjeno in se mora skrčit, tacajt pa se nikakor ne sme zaštopat.

Ravno ko je bilo konec te kalvarije, je pa mojega ubogega Franclna kap.
Opotekal se je tako, da ni mogel hodit, zavlekel se je v temne kote, občasno sem ga postavila v wc in probala nekaj futrat.
Hotela sem ga imeti v kletki, pa se mu je čisto zmešalo tam not, hud stres je pa zadnja stvar, ki jo živalca rabi v takem stanju, zato sem ga kar pustila v kotih.
Že po nekaj dneh pa je prilezel ven in začel bluzit okoli in mi parat živce, ko je ves opotekajoč lezel gor na omare.
Še vedno se opoteka, vendar je stanje veliko boljše, kot je bilo in iz dneva v dan gre na bolje.
Ker ima diagnosticiranega raka (limfom) je dobival hude doze kortikosteroidov in krvavitve vključno s kapjo so lahko posledica tega oz stranski učinek.
Par dni je zgledal fantastično in v polni formi, zdaj pa so mu spet ful otekle bezgavke in tudi iz učka mu je nekaj teklo. Tudi ni čist taprav.
S težkim srcem sem se spet odločila, da mu spet damo polovično dozo medrola.
Zdaj se pa živciram in upam, da medrol prime in da mu zmanjša bezgavke.

Vsaj ostala zverjad je zdrava - knock knock - in naj tako tudi ostane, lepo prosim.

Ojoj, rava...
Hude bitke bijete pri vas. Upam, da se umiri in boste spet lahko uživali. Držim pesti!

Rava, , Pikiju in Franclnu pa , naj gre okrevanje pri obeh v želeno smer

Res je, samo tale je primeren zate. Vse dobro vam želim.

Piki je zdaj, ko je frej bolečin in kletke, tanajbolj srečen maček ever.
Kar po stanovanju hodi, spušča ene take visoke srečne zvokce mrr mrr, se igrajčka s kompanjonom, si kar nekaj izmisli in napade, vlači okoli štrikce, brcka brckote, ...
Skratka se je ful splačalo ne spat par tednov in tečneža sitnega iz kletke v kletko selit ob najbolj nemogočih urah

Doc je sicer rekel, da ta operacija ne bo dovolj in da bo ziher treba še debelo črevo ven ruknit, ker mu je zgledalo nepopravljivo razširjeno.
Je blo hecno na kontrolah:
doc: a kaka?
rava: kakava kot profesorja. za v učbenik! vsak dan!
doc (dvomeče): hm, dejte ga mal prijet, da mu pretipam trebuh
rava (v gici gici modu prime mačka): dej lubica moja, ne brckat, te bo stric mal potipal
doc (tipa in nejeverno vzklikne): ta maček je čisto prazen!!!
rava: ja sej vam pravim

Sam je bil ful presenečen, kako je fajn ratalo, midva s Pikijem sva pa itak hepi. Tudi če smo operacijo črevesja uspeli odložit samo za par let, smo že zmagali, ker je zlato moje pikasto trenutno res poosebljena sreča

Evo mojega smotkota, tle še kot arestant



gledamo leteče šnicle



Vsi skupaj pa se prijaznim tetam zahvaljujemo za lepe želje

Super, dobro sta to zrihtala!

Rava

Tkole nekak je zadnje čase pr men.

Preselila sem se v drugo pisarno. To mi je deveta po vrsti.

Vse me boli

Kva, a je v 11. nadstropju pa vam je lift crknil, al maš kolege z dvema levima za prenašanje pohištva, škatel... (to mi je namreč znano)

Ma prostor je takšen, da dejansko moraš vse sam, pa še raje vidim, da takoj stvari zložim tam, kam sodijo, kot da mi jih kdo daje kr nekam. Pa vendar

Predzadnjič so me selili drugi, ko sem bila na bolniški, in še to iz dosti velike sobe v eno čist mini. Dve leti sem rabila, da sem zbrala vse stvari, ker so bile razsute po omarah v dveh nadstropjih

Danes je svetovni dan brezdomcev. Mojega od petka ni več. Po hudi bolezni se je na hitro poslovil. Sedaj ga nič več ne boli. Boli le mene, ko je treba uredit pogreb, pa nikomur (razen nunam) ni mar. Birokracija je pa... Še hujša je pa oseba, ki ima kamen namesto srca.

Sožalje, Trixi. Vem, kako si se trudila, da mu pomagaš in hvala ti

Sožalje. Svetovni dan brezdomcev in svetovni dan duševnega zdravja, le zakaj sta na isti dan.....

Trixi, edina oseba, ki ji je bilo mar za tega reveža.

V letih, ko sva se poznala in "sodelovala" je postal res dobra oseba, glede na dane razmere. Zelo hvaležen, me vedno blagoslavljal (pa ni bil veren), vedno ob odhodu rekel: "Pa, gospoda pozdravi!", nikoli pozabil. Od nenehnih zadolževanj, je prišel še na + in ni bil nikomur nič dolžan. Se še sestram v bran postavil, ko je bil en izmed cimrov aroganten. Če je pa slučajno pred mano zaklel, se je pa še opravičeval. Četudi je bil občasno malo vinjen je imel obnašanje lepše, kot marsikateri "nobel". Še kadit je nehal. Se veselil vsakega dne, čeprav mu ni bilo lahko. Bil zelo pozitivna oseba, brez slabih misli in dejanj. Verjamem, da so mu grehi izpred mnogih let že odpuščeni.

Trixi,

Trixi, zal mi je.