Daj si duška, 2. del

Se motiš
Večni optimist.

Jaz bi tudi raje, da se motiš, sorcerer. Pa saj menda mora nekje obstajati še nekaj razuma. Leta 2016, kar se mene tiče, ne bi smelo biti več ne vojske ne orožja. Kdaj bomo tako razviti, no?

Jst pa večno ujeta v moji buči ki noče utihnit. V buči kjer je vse preveč pogosto moj monolog "upam da se motim" pa se vse preveč pogosto zgodi da se na žalost ne.

Moja najboljša prijateljica prvih 20 let mojega življenja je turška makedonka. So h sreči zdaj v avstriji. Pa me vseeno skrbi.

Nasilje in konflikti postajajo čist preveč "sprejemljiv" način mednarodne komunikacije. Zgodovinsko je to bil najpogostejši način komunikacije, pa si vseeno želim da pride čas ko bomo pretrgali ta začaran krog in začeli dojemat da nekdo ni prav nič ali manj vreden če se je rodil drugje. Pa ne bomo. Kot vrsta še nismo tam. In se bomo med sabo pobili, preden bomo tam.

Ne vem če kdo kle na forumu špila računačniške igrice, ampak tudi za ne gejmerje je tale igrica vredna vsaj enega prešpilanja. Reče se ji "This war of mine". Mene vsakič zmrazi ko najdem kako urico zanjo. Je fikcijska, pa vseeno prav strašljivo podobna obseganju Sarajeva. In z razširitvijo ki v igro prenese tudi otroke vojne, grejo zbrana sredstva fundaciji "war child".

No ja, ponovno, upam da se motim.

V Iraku, Siriji, Afganistanu in še kje se je "tretja svetovna vojna" že zdavnaj začela in zahtevala na stotisoče življenj. Samo omenim, ker egocentrizma ne maram preveč, čeprav razumem, da te bolj šutne, ko se zgodi doma.

Točno tako.

Ljubljanski grad je včeraj, žal ponovno, bil v barvah francoske zastave. V barvah sirijske pa še nikoli.

Kot da vsa človeška življenja ne bi bila enako vredna.

Disklejmer: s tem NIKAKOR ne zmanjšujem grozo, ki se je zgodila v Nici, kjer so umrli popolnoma nedolžni slučajni sprehajalci. Samo hočem povedati, da je to vse isti drek.

Se strinjam, vojna je že (v bistvu je vedno nekje bila in zna bit, da vedno bo) sočustvujem s prizadetimi in nemočnimi in trpečimi. Vendar, je vojna za posameznika takrat, ko pride k tebi, v tvoje okolje. Če stiska jernejch za štiri njene, stiska mene osebno za 100 plus mojih/naših. Ker če ne bi mogla optimistično gledati na izhod vsega tega, se lahko ob vsem vsakodnevnem naporu, pritiskih in skrbeh le še vržem nekam. Tako da, upam da je ne bo, pri nas, za časa mojega življenja. Hudo in nepredstavljivo za vse tiste, ki jo morajo v resnici živeti. Meni je hudo za nedolžne Francoze, Sirijce, Irance, Belgijce,...isto.

Mogoče v tem času ne bi bilo slabo spet prebrati knjigo Homer's Odyssey (napisala Gwen Cooper), ki med ostalim opisuje situacijo na Manhattnu po napadu na dvojčka, in sicer iz stališča lastnice mačk s stanovanjem par blokov dlje od mesta napada. Postavi marsikaj v perspektivo.

Mogoče v tem času ne bi bilo slabo spet prebrati knjigo Homer's Odyssey (napisala Gwen Cooper), ki med ostalim opisuje situacijo na Manhattnu po napadu na dvojčka, in sicer iz stališča lastnice mačk s stanovanjem par blokov dlje od mesta napada. Postavi marsikaj v perspektivo.

Hvala za namig.
Osebno sem prepričana, da je potrebno imeti plan za naše živali v primeru "če". Jaz ga sicer (še) nimam, verjetno zaradi tega, ker obstajata samo dve, mogoče tri možnosti in vse tri so mi grozne. Nisem pesimist, vendar predobro poznam določena obdobja zgodovine in preveč sledim politiki, da bi lahko ignorirala, kam gremo, čeprav vseskozi upam, da se motim. Ob vsem, kar se dogaja, me daleč najbolj skrbi porast skrajne desnice širom po Evropi - veliko veliko bolj od atentatov. Z atentati se na nek način da naučiti živeti, s fašizmi bolj težko.
Grem poiskat Catsino knjigo

Pri meni bi sla macjad z mano. Kamorkoli ze. Me skrbi ker jani ne more bit cepljen proti steklini (cimet pac je), se pravi bi janija tihotapila cez meje, samo so mi druge opcije prevec strasljive da bi bile opcija. Bi mi pa ze pri "mojih" prostoziveckah raztrgalo srce.

Pa ja, vojne so prepogoste. Trpijo zivali, ljudje,... otrok je otrok, neglede na to koliko kilometrov stran je.
Pa je vseeno ce je od dalec, v moji glavi bolj bolecina. Od blizu, pa se umesa se ta sebicen del, strah.

Se strinjam, sorcerer. Jaz bi tudi vzela svoja dva povsod s sabo.

Ej, Cats, kaj tista tvoja knjiga obstaja tudi v slovenščini?

Jej niste edine k jih je strah...sem doma zraven Italije in v stari Gorici in okolici je ogromno
ne beguncev-- migrantov od vsepovsod. Kriminala ja vedno več, ko grem v določenih predelih se ne počutim varno če nism zaklenjena v avtu.
Bla so že posilstva, kraja pri reki Soči majo barake šotore. Par dni nazaj so se pri Gradiški kopali pr Soči so pršli tej migranti (zdek ki jih je tolko maji že moč) in napadli, zalovili domačine ki se tam kopajo ze nevem kolko let, da je ta kraj njihov in ženske soneprimerno oblečene jim metali stvari v vodo tit kašen kamen je letel in jih zalovili----
Potem se človek kot sem jst ki se ne krega z nobenim in ima rad svoj mir vpraša kdaj bo počlo, ku se bojim da domačni nebojo več v strahu bežali. ... Prej al slej se bodo začeli branit
Sem doma 100 metrov od meje in par mesecev hodijo tudi že na našo stran in te gledajo vsi tko grdu ku da si ti največji kriminalc...občutek ni prijeten res ne,.....
Nisem rasist ma vseeno iz strahu jih ne maram in čez mejo je še vedno dosti nevem al so levi al desni ki v Trstu sploh
Nemarajo Slovencev ( ne vsi nr me slabo razumet ) ma zdej mi je mož povedal da so danes napadli eno žensko v stari Gorici in metali kamne na labode tko da zgleda da so vedno bolj agresivni. ....nevem če nebi provocjrali ni problema ma tko se bojim.....

Ej, Cats, kaj tista tvoja knjiga obstaja tudi v slovenščini?

Nisem jo še videla, čeprav priznam, da nisem pozorno iskala. Kupila sem jo v angleščini na Bookdepository.

Tole 2016 (v bistvu se je začelo že lani jeseni) je eno čudno leto...kamorkoli se obrnem se neki podira pa vsi majo neke probleme al v službi, al grejo večletne (dobre) zveze narazen...bom še res začela verjet v planete in astrologijo. Pa saj, da ne bo zvenelo kot da se pritožujem: zdravje mi služi, lačna nisem, imam službo in spim na suhem in varnem...da super ljudi, ki jih imam niti ne omenjam. Samo na enih področjih je pa mina za mino. Saj čez par let bom najbrž pogledala pa vedela za kaj so bile vse te lekcije potrebne, samo je pa naporno.

Mogoče v tem času ne bi bilo slabo spet prebrati knjigo Homer's Odyssey (napisala Gwen Cooper), ki med ostalim opisuje situacijo na Manhattnu po napadu na dvojčka, in sicer iz stališča lastnice mačk s stanovanjem par blokov dlje od mesta napada. Postavi marsikaj v perspektivo.

Nad-prijetno branje, sem čisto "not padla". Hvala, Cats

V pisarno se nam je danes zatekel zanemarjen, dehidriran, koščen, popolnoma uničen maček. Zobje gnili, nosek gnil, muhe po njemu, otekla tačka... Ne vem od kje se je vzel in kako je sploh uspel mimo vsega vrveža v firmi ko je bilo zunaj 30+ stopinj. Ves slaboten je prikorakal mimo vratarja in raznih vozil. Prvo se je ulegel, se kmalu pobral in odšel nazaj ven, poskušal na travi opraviti potrebo pa ni šlo, se vrnil nazaj, zopet ulegel na hladna tla in mirno počakal, da ga poberem. Ni bilo več kaj reševati.

Ne vem kdo si in zakaj si me poiskal, vem pa da se mi zate in tebi podobnim trga srce na milijone koščkov.. Sivko lepi... drugič me poišči prej, da ti bom lahko pomagala.

Ps: Upam, da ti bosta Miško in Čombetka dobra družba tam na drugi strani.

Bogi revez. Naj mu bo lepse na drugi strani.

Čombetka

Joj bošček ...

Ne vem kam dati to, pa bom tu ker vas veliko bere. Na Chariyo lahko ponovno pomagate živalim. Pogledate reklamo, odgovorite na vprašanje in firma da denar izbrani organizaciji. Trenutno lahko v parih minutah podarite kar 2.6€ brez, da bi vas osebno to kaj stalo! MH je že dobil njihovo pomoč. https://chariyo.com/si/projekt/odresimo ... e-in-macke

Vroče, vroče, vroče ... imam rada poletje, imam rada vročino, ampak očitno moje telo ne zdrži več, vsaj v nosečnosti ne ... aaaaaaaa