udomačen tiger
Prispevkov: 5409
Pridružen: So apr 30, 2011 6:51 am
Re: duševna hrana ali zakaj sem srečna
so me lahko videli za praznike
. Pa prinesli so mi tri sorte doma pečenega peciva in kruhiz mojega rodnega kraja, ki ga tukaj zelo pogrešam
(no, pa darile ofkors
, čeprav smo že leta (očitno zelo slabo
) zmenjeni, da se ne obdarujemo ) 
Res lepo, sploh pa povabilo
Meni se ni zadnje čase zgodilo nič posebnega, pa se vseeno dobro počutim v svoji koži. Z leti človek postane bolj umirjen, ne pričakuje ne vem kaj. Če je je, če ni ni. Če čuti kakšno večje pomanjkanje, si pač zrihta in ne čaka na naključja, ali na neke višje sile. Čist simpl. Da mi je današnja pamet v prejšnjem telesu...
. Ampak zadnje leto mi očitno hormoni nagajajo, kar je baje normalno hehe pa sem se pričela "boriti" za svoje osnovne pravice v družini, v službi in v družbi in sem kar vesela, ko opažam, da mi uspeva, saj sem bila še pred letom kar se tega tiče precej pesimistična. Zato "hvala vam hormoni, ker ste mi ponagajali", saj se je negativno obrnilo v pozitivno. 
Ahh, jaz pa s pohvalo ne morem nič kupit.. 


in
super! 
