taperverčki je napisal/-a:Pa sej itak ne gre za posvojitev "kr enega" otroka, ker ga je pri nas nemogoče dobiti. Je pa govora o tem, ali sme nekdo posvojiti biološkega otroka svojega istospolnega partnerja. Recimo ena od lezbijk (a je to grda beseda? Meni se ne zdi.) ima otroka - svojega. S partnerico živita skupaj in skupaj vzgajata otroka. Tak otrok ima dve mami in ga ni junaka, ki bi to preprečil. Problem pa nastopi, če biološka mama umre. Takrat bodo otroka dali v rejniško družino in bo namesti ene izgubil obe mami. A ni ogabno?
Ob tem sploh ni nujno, da je otrok biološko gledano samo od ene. Je pa v bistvu nerelevantno, če je ali ni, ker pri heteroseksualnih parih ne delamo glede tega nobenih razlik (zakaj bi jih potem v tem primeru?).
Primer: če je bil otrok spočet z IVF, je lahko nenoseča partnerka darovalka jajčeca, kar pomeni, da je otrok tudi biološko gledano njen, ni pa vpisana v rojstni list kot starš. Kot mati je seveda vpisana tista, ki je otroka donosila in rodila. Druga partnerka mora svojega biološkega otroka v tem primeru naknadno posvajati.
Cel halo okoli tega, po drugi strani pa se letno rodi raznospolnim parom več tisoč otrok in okoli "narave in biološkega starševstva" nihče ne dela nobenega haloja. Moški in ženska v paru sta avtomatsko vpisana kot (biološka!) starša otroka, čeprav je lahko otrok npr. z očetom biološko povsem nepovezan, gre torej za čisto socialnega očeta, ker je bil otrok npr. spočet s semenčico neznanega darovalca.
Ampak, pač, okoli vprašanja "naravnega" kot "edino pravega", je najlažje aktivirati široke množice. Ker je formula
naravno = edino pravo = moralno = božje enostavna in na videz univerzalna, na prvi pogled brez izjem, pa še aplicirati jo je mogoče na vse, kar ti ravno pride pod prste.
Tudi na mačke, gibanja "v naravi" in nasprotovanje sterilizacijam / kastracijam, kot vemo
