Re: Daj si duška

Se opravičavam, ampak helena kraljica ljudskih src ne moreš bit. To je že oddano!


Moram priznat, da najprej sploh nisem dojela za kaj gre... dolga lajtunga like always

Ni nič narobe z izražanjem spoštovanja al pa priznavanjem česarkoli, mogoče je pa kakšne stvari boljše izrazit v ednini.
Zase lahko rečem, da sem od nekdaj upornik in freelancer in nimam in ne rabim raznih matic, herojev al česarkoli že. Jaz pač verjamem v teamsko delo, pa sodelovanje, pa take stvari (v izumiranju?). Tudi verjamem, da se mora team širit in postat kritična masa, da se bodo stvari hitreje obrnile na bolje. Verjamem tudi, da je v teamu pomemben vsak, da ima vsak svojo vlogo in da je pomembno delo teama. Mora bit v teamu tudi tak, ki zna navdušit in povlečt stvari naprej. Predvsem je pa pomembno, da se delijo izkušnje (ker vsi skupaj vemo vse, en vsega pa pač ne) in predlogi in se na njihovi podlagi pride do boljših idej.
Jaz osebno izključevanja ne maram in mislim da škodi. Posamezniku najbrž (očitno ali pa kratkoročno) ne, zagotovo pa projektu, če je projekt boljši jutri za vse živali.
Jaz zadnje čase večkrat rečem, da sem no name prostovoljka no name zavetišča. Pa ne zato, ker bi se tako sama počutila, ampak ker imam občutek, da je tako nekako ratalo zaradi ustvarjanja neke fame ali se je stvari tako želelo prikazat. Pa je recimo pri meni nameščene "ko zemlja" stara psička, ki je imela srečo, da je iz občine, ki jo pokriva no name zavetišče, ker res ne verjamem, da bi bilo za njo tako poskrbljeno v kateremkoli drugem zavetišču. Sploh po tem kako je zgledala.
Včeraj me ni bilo doma 3 ure. Ko sem prišla nazaj me je skoraj kap - oko je bilo duplo in to res, brez pretiravanja. Ne vem kako ga ni odneslo ven... Mi je žal, da je nisem fotknila. Ne moreš verjet kaj iz očesa lahko rata v treh urah... in morala bi jo fotknit zdaj - cca 24 ur kasneje, ko je oteklina še komaj opazna, oko pa ima že cel dan lepo odprto. Pa mi ni žal, ker ne morem pokazat kakšna huda faca sem, ali pa da mi kdo kapo dol da, ampak zato, da pokažem kako hitro se stvari lahko zgodijo in kako hitro se jih da popravit, če takoj ukrepaš z agresivno terapijo s pravimi "instrumenti". Z volje in dela, pa želje pomagat. Pa kakšno reč je koristno vedet. Silom prilike pač nekaj malega vem o očeh, vem kaj in kako uporabit, še malo volje, pa gre, če ti ni vseeno.
Aja, pa včeraj sem cel dan hodila gledat, če še diha, ravnokar mi je pa gospa prišla pokazat popeskan smrček... je spet v formi, pa si je očitno privoščila desert iz mačjega wcja...

Sicer pa - *šiva* fajn si to povedala

