zalarjeva je napisal/-a:helena je napisal/-a:ali pa sploh nič od tega, kar mislimo, ni govoril v resnici. Govorjenje "izza hrbta" je hudo relativna reč.
A veš, da tole je pa hudo res!
Se ne morem strinjat. Odvisno je sicer od posameznika, po mojih izkušnjah in iskrenem prepričanju te pa za hrbtom ne bo ogovarjal nekdo, ki ti v faco pove kar ti gre. Niti namigoval. In zastavljanje vprašanj je po mojih izkušnjah v takih primerih bolj neuspešno kot kaj drugega, če pa kaj drugega, pa zagotovo ne dobrega oz. sproži odziv v obliki vprašanja kdo ti je pa to povedal? Brez odgovora na zastavljeno vprašanje, jasno.
Se torej kar strinjam s Polo.
renata je napisal/-a:renata je napisal/-a:Sleepy, bili so časi, ko so mene podobne stvari grozno prizadele. Sem tako "ciljni publiki", kot tistemu, ki je govorice sprožil, vneto dokazovala in, ko ni bilo haska, cepetala in si pulila lase
. Oseba na drugi strani pa si je med tem mirno trebila zobe. Z vsem svojim dokazovanjem in cepetanjem, nisem naredila nič, oz. sem dosegla prej nasprotni učinek.
Že kakšno desetletje se na podobne stvari več ne odzivam. Ne sprožijo pri meni nobene akcije in tudi prizadenejo me ne. Kakršnakoli natolcevanja, ki prihajajo od ljudi, ki jih ne cenim, me ne brigajo. In tistih, ki mi ne znajo povedat direktno, temveč me opravljajo za mojim hrbtom, pač ne cenim, četudi sem nekoč morda jih. Kar se pa tiče "ciljne publike" in vseh ostalih, ni moja dolžnost jim karkoli dokazovat. Če imajo radi družbo manipulatorjev, bodo ali slej koprej postali tudi oni njihove žrtve, ali pa so takšni tudi sami.
Se strinjam. Pa ne gre toliko za osebno prizadetost, ta slej ko prej mine, tudi če se pojavi. Gre za škodo, ki se dela, ki se mi zdi še večja, kadar je delovanje prikrito. Če nekaj zineš javno in direkt, ima tisti drugi vsaj možnost zagovora ali replike ali česarkoli. Če pišeš med vrsticami, diskreditiraš, namiguješ ali razlagaš za vogalom, dejstva malo prilagodiš po svoji meri ali kaj podobnega škodo sicer še vedno delaš, samo da pred javnostjo izpadeš lep. Če pa ne to pa vsaj žrtev tistih, ki so tako zlobni, da si upajo povedat kaj naglas.
Jaz ne vidim bistvene razlike med kletvico v smislu "naj se njemu..." med javnim obračunavanjem ali pa medvrstičnim namigovanjem. Škodi vse, mislim pa da jo tisto prvo naredi še najmanj vsem ostalim. Da je nekdo "poden" in o čem nima pojma se da namreč povedat na 100 in en način, tudi na lep. Žal tudi lep slabonamerno. In to se mi zdi veliko bolj zgražanja vredno kot pa iskrena kletvica.
Sicer je pa baje treba stvari pogledat od daleč. Če si na računalniku zelo povečas fotko ne vidiš nič razen kvadratkov. Šele ko jo dovolj pomanjšaš (se dovolj oddaljiš bi se lahko reklo), dobi fotka kakšno smiselno podobo. Al pa puzzle. Če si košček tiščiš pred nosom in od blizu buljiš kaj je gor in kam paše, ne vidiš nič. Šele ko pogledaš od dovolj daleč lahko ugotoviš kam paše...
Včasih grejo stvari v tako smer ali pa tako daleč, da ne gre več samo za blablabla. Diskreditaciji niti ni tako nedolžna reč ampak to dojameš šele, ko te kakšna reč prisili se ubadat z blablabla, ki to niti ni. In potem blablabla iz primerne perspektive dobi povsem drugo podobo. Ampak šele ko pogledaš dovolj od daleč in sam.
Ne vem kako bo zgledalo, ko bojo stvari pri koncu, bo žal še trajalo, so pa že zdej videt precej dugače kot je zgledalo... in precej raje, čeprav tega ne maram, vidim direktno kletvico v smislu naj se njemu zgodi kot pa tole perspektivo.
Ne jun 19, 2011 9:55 pm Dvignem glavo še enkrat in glava ji omahne.
Dejansko je tako trdno spala, da sploh 10s ni opazila ničesar. Meni pa je skoraj srce padlo ven. Sem se totalno ustrašila.
Kot da bi brala opis sebe. 
in nima veze z nobenim trenutnim konkretnim dogajanjem ali osebami.
), ker se dela sama škoda in nič drugega.
Se velikrat stvari poglihajo tko kot je treba in gremo naprej.
