Daj si duška, 2. del

to niso ljudje, res ne...

Danes so mi pa na šihtu do kncauničli dan. mi zbili vse do zadnje trohice volje/samozavesti/borbenosti, česarkoli. Do stopnje ko sem ratala kepa nesreče, delala samo na avtopilotu, in samo čajala na konc šihta.

Kaj folku ni jasno? To da nekoga že pred osmo nadereš, ne vljije motivacije. Se pa zazihra da sem zmedena, in tekam okrog ko kura brez glave. Hvala kdovekomu da je bla samo 6 urna izmena ker nebi zdržala več. Sploh.

Pa večina tega nadiranja je blo zarad stvari ki so se ali pa naj bi se zgodile že mesece in mesece nazaj. Ena hudo izmišljena opravljiva. Ena resnična, ampak izpred dobesedno treh mesecev nazaj za katero sem jih poslušala že 4x, in napake od takrat še nisem ponovila, pa kar naprej prihaja na plano. Ena pa današnja, ampak banalna. Ker sem za to da sem prevzela 7 polnih palet in jih zložila na police 5, obenem pa še preverila kvaliteto robe, novo prevzete in "stare", ter ter pobrisala eno dozo podestov, pometla,... rabila 2 uri. Ajde, ni moj rekord, samo ni me pa treba zaradi tega skurcat za naprej, za nazaj, in za neresnično, da bi če bi mela finančno opcijo, dala odpoved po moje na licu mesta.

Pa sem včasih rada hodila v službo. Zdej se pa počutim čist nezaželjeno, nesposobno, necenjeno,... Zbilo mi je sapo. Ker se tole vtej novi poslovalnici že vleče. Ker pogrešam bivši kolektiv. Ker pogrešam ok odnose v službi. Ker mam dost da se folk spravlja name.

Upam da bo jutri boljši dan.

No tole pa res ni malo dela za dve uri. Sicer pa nekarerim šefom besedi delovno sredstvo preveč stopita v glavo. In tako delovno sredstvo ni več samo neživo (oprema itd.) ampak tudi človek, do katerega se obnašajo še slabše kot do neživega. Pač, če uničiš polico moraš kupiti novo, če uničiš delavca bo prišel drugi...

Sorcerer... Jaz sem mela točno takšen dan prejšnji teden v ponedeljek, te čist razumem. Drži se...

Ko pride tko daleč, da si od vsega na svetu najbolj želiš en dan, en sam samcat dan brez ene same pizdarije - toliko, da bi lahko v miru delal v službi in popoldan po kosilu recimo pomil okna in imel po možnosti še kakšne pol urce miru in spokoja čisto samo zase... no, takrat se je pa ornk za zamislit....

Zavidam folku, ki se mu iskreno j*** za vse skupaj, evo, pošteno povem. Zavidam u nulo. Jaz si neznansko želim izkusit en tak dan... Evo, leto življenja dam zanj, ker to, kar se pa zdaj dogaja (in kar ni videt konca!?), mi po moje vsak dan požre leto in pol.

Hvala Duško, ker si me poslušal ...saj ne, da je kaj drugače, pa vseeno.

ScagAna

Kakšen šit od šita, gnil UPS.

Naporn teden je tole, ja...pri nas v službi je noro, ta teden sem še sama in letam okrog ko nora, da bo vse vsaj približno narejeno...potem se vam vtakne še en zafrustriran star šovinist, ki bi rad delegiral vse povprek...
Skratka, fajn je da je petek in vam želim vsem skupaj lep dan in lep vikend.

12.00 CSD, "saj smo do 13. ampak ni nobene več v službi"...

In za lep začetek vikenda sem s ceste umikala čisto majhnega puhastega tigrčka. Še topel je bil.

Nepričakovan strošek - nov akumulator = 100 eur, s popustom.
Dobra novica - skrinja pri hladilniku nam končno hladi (smo že menjali kompresor, pa filali s plinom, pa menjali gumo na vratih...) in bom lahko imela sladoled.

ma kaj je danes !!!! takoj zjurto razbila dve vze po15€ in koni še zadosti lih ko počistim
se mi usuje cela škatle perlic po delavnici
ful lepo jih je blo pobjrat ene polure( po moje so še pod pultom in med lončki)

juhu niše konc- za piko na i mi je še silikon kapnu na roko
ne da mam samo mehurček ne, danes me je kar skurlo do živega

vsaj stranke so fajn, k čene bi kar utekla domov

Pre****i fip

joj, KamI, upam da ne pri kateremu od tvojih

Ne pri mojih, pri še ne 4 mesece starem mucu od kolegice mokri fip, danes ponoči je zaspančkal Pa en teden nazaj sem bila pri njem...

Žal mi je za revčka malega

o ti revček mali, pa komaj je začel živet...

Mojega Mikimiškota, črnobelega muca, ki sem ga 13. avgusta oddala v zavetišče Postojna, ni več, menda je bil bolan in so ga uspavali... edina informacija, ki sem jo kmalu po oddaji od njih dobila, je bila, da je muc negativen na aids in levkozo, da se v zavetišču dobro počuti in da dobiva antibiotike, ker je imel zamašen nosek in vnete učke...po enem mesecu pa izvem, da je bil muc uspavan....žalostna sem in počutim se krivo, ker sem ga poslala v smrt...Pa še to, postojnsko zavetišče po treh letih zapira vrata, kam bom z najdenčki, če se spet kakšen pojavi pri naši hiši ? Ti niso resni...

Pa ne Mikimišek noooo
Žal mi je, Sonja zelo žal...vem, da se kriviš, ampak tukaj pa res nisi N-Č kriva, ker si naredila vse v njegovo dobro...vsaj tako bi moralo biti
Ah...

Duško, lahko bi se potrudil in zrihtal, da bi mi bilo vsaj kdaj dolgčas, pa ne po ljudeh.

Ne vem kaj je folku na fb.
Citiram eno cvetko:"Saj vem da ni lepo kar bom napisala ampak sama pa nimam nikoli te sreče,da bi našla mucka in ga rešila ter mu ponudila vsaj začasni dom.ze malo pogresam micene mucke,jih je tako lepo socjalizirati in uzivati v njihovi igri in predenju me pa veseli,da je prisla v prave roke in ima bolse moznosti za prezivetje,to je veliko vredno za ta uboga bitja,ki jih posasti tako kruto odvrzejo ".

Hmmm, res je srecen dan ko najdes zavrzencka. Ampak zanj. Sama se takrat ne pocutim glih srecne. Kvecjemu brezupno kam z vsemi njimi. Ajde, crkljanje je super, ampak kaj ko jih je neskoncno veliko.
Da bi pa kaka taka cvetka, ki hoce crkljat, pogresa socjalizacijo muc, in misli da ima grozno nesreco da iz cest ne pobira trpecih, ponudila kaksnemu ali petim zacasno skrbnistvo, ne, za to pa verjetno ne bo korajze.