Daj si duška

Temu podnebju se je res čist zmešalo...

Ravno berem: v puščavi Atacama, najbolj suhem območju na celem planetu, imajo poplave!!!

Danes ponoči sem v dežurni ambulanti izvedela mnogo novega. Da je le-ta namenjena zgolj pacientom v neposredni življenjski nevarnosti. Otrok, ki ponoči tri ure tuli od bolečin, ni nujen primer. Spiranje ušes je za dežurne prezapleten proces, tudi če je od tega odvisna diagnoza in bo otrok pač tulil še tistih nekaj ur, da se odpre dispanzer. Mame nimamo pojma.

Na spletu sicer piše "Dežurna ambulanta deluje neprekinjeno. Namenjena je nujno zbolelim in poškodovanim, ki ne morejo počakati na svojega zdravnika." Se da pa to dost široko interpretirat.

Pa hvala bogu za prijazno medicinsko sestro.

To so pa predrzni.

Pri nas se dogaja mučenje mačk najhujše sorte. Mučenje živali s strani živali. Tisti parček na zunanji strani ne samo pogosto počiva tukaj, ampak si je spodaj na polički ustvaril tudi gnezdo, v katerem smo opazili dve jajci. Le to je sicer enkrat izginilo, po mojem ga je odpihnil veter (tale parček očitno nima ravno blaznega občutka za varnost svoje družine), ampak onadva pa še kar posedata tukaj. Včasih opazujeta mačke, včasih jim kažeta rit. In vse skupaj traja že dovolj dolgo, da so naši nehali meketat in ju samo še opazujejo, kot bi gledali TV...

Kdo bi si mislil, da so tudi med golobi lahko sadisti.

hahaha kera predrznost.

Če bi to bilo pri nas, bi Muš že zdavnaj podrl okno

Kako bi bila jaz vesela, če bi se v bodoče lahko izognila družinskim kosilom v restavracijah, ki vključujejo mojo taščo! Začeti se mora že pri naročanju hrane, ko je treba nujno prekinjati natakarja in mu skakati v besedo. Živali se delijo na "tiste tasrčkane" in "tiste za pojest", in bog ne daj sploh omeniti tistih "tasrčkanih" v povezavi s hrano, nikar šele naročiti! "A jagenjčka boš požrl? Kako moreš? Jaz ne bi mogla! Naroči rajši svinino, tako kot jaz!" Če naročiš nekaj, kar si naročil že kdajkoli prej (ali pa, kar ona misli, da si naročil prej, ker misli, da ima dober spomin, čeprav ga nima), je to smešno in vredno glasnega roganja. To, da ona naroči vedno isto, pa na noben način ni problematično. Med čakanjem na hrano se je treba seveda na glas pritoževati, koliko traja. In nikakor se nihče ne sme pogovarjati o hrani, ker "hrana je brezveze" in "njej nič ne pomeni", vreme je boljša tema za pogovor. Ko pride račun, je treba natančno pogledati, koliko je kdo "zapravil za hrano" (ne plačuje ona), ozmerjati vse tiste, ki so naročili dražjo hrano kot ona z zapravljivci, in dodati, da njej pa res na kraj pameti ne pade, da bi naročila X. Sploh je pa itak vsa hrana povsod predraga. No, bomo pa naslednjič sedeli v dnevni sobi in si podajali vrečko čipsa S-Budget, a prav? In jasno, bog ne daj, da bi kdo samo dahnil kaj v smislu, da zdaj pa že malo pretirava. Ne! Ona lahko govori kar hoče, mi ostali pač ne razumemo, da se je samo hecala, in smo ves čas grdi in hudobni do nje!

Ja, sem zoprna, ampak če se ne zduškam, potem bi se znalo zgoditi, da bom njej kaj rekla, pa bo spet špetir v familiji.

Coprnica, tole sploh ni za duškat, ampak idealna priložnost za ugotovit "how cool is to be me".
Takali iventi (ki so pač nujno zlo, ane) so lahko vir neskončne zabave...

Mene to spominja na situacijo, ko sva z bratom morala organizirati kosilo za 15 ljudi, med katerimi je bilo dosti starejših, en otrok in ena zaprisežena veganka. Ful sva se namatrala, da sva dobila restavracijo, ki je zadovoljevala vsem pogojem (ki jih ni bilo malo), chef je obljubil, da bo naredil marsikaj zunaj jedilnega lista, samo, da bo gospa veganka zadovoljna. Saj nimam nič proti veganom, da ne bi kdo misli, ampak ta je res težavna oseba, prav religijo je naredila iz prehrane in pridiga vsakomur, ki se ga dočepa Skratka, sedimo za mizo, naročamo, natakar pride do nje, ona pa veselo pove "Jaz bom jagnjetino" Mi vsi ostali za mizo pa

Matr smo se smejali po tem, in se še vedno

Pri nas imamo v sorodstvu enega možakarja (tisti kreten, o katerem sem bentila zadnjič). Se pogovarjamo prejšnjo nedeljo, kam bomo šli jest po pogrebu in kaj bomo jedli, pa on pribije, da bi morali samo golaž in polento, da to ni veselica. A bejž bejž? Da to ni veselica? No, potem smo se vseeno odločili za normalno kosilo/večerjo, golaža ni bilo, požrl je pa vse od A do Ž, kar je dobil pred sabo.

Da ne govorim o tem, da imajo oni pri praznovanjih vsaj dvakrat letno golaž s poletno za jest ... torej smo dvakrat letno pri njih na pogrebščini?

Polenta in golaž je za na pogrebščine? Resno?

SinM, za tak filozofski odnos rabim pa inštrukcije. Ker medtem, ko "ivent" traja, ni niti najmanj zabavno. Ker ne sme miniti pet minut, ne da bi se nad čem pritoževala. Potem pa ne vem, kaj naj rečem, pa gledam v prazno, razmišljam svoje in se trudim ignorirati govorjenje okrog sebe.

ves kaj, zato pa res ne rabis instrukcij. Finta je v tem, da vsi mislimo, tasca pa starejsi pa spostljivost pa take... Jak, odpade, vse to je treba zasluzit. Daj jo enkrat na hladno tak da ji bo slabo, pol sta pa dve moznosti, ali te vec sploh ne bo marala in ti bo tezila do konca, kar lahko vracas nazaj, ali pa bo naraslo spostovanje do tebe in si bo pol dala kaj rect. Druge ni, ce hoces met kdaj malo mira. Upam, da ne zivite skupaj.
Je pa res, da sem jaz ze v poznih letih, od danes dalje se malo bolj, pa se mi fucka, kaj bo tasca rekla ali pa kdo drug.

In Jagodka, verjemi da zame polenta in golaz sploh ni slaba varianta , ko takuh stvari tu nimam

Ja, ne vem, očitno je res to za na pogrebščine, na srečo nisem še bila na veliko pogrebščinah, tako da res ne bi vedela

fiorina, verjamem. Sej mi ni problem, men je vseeno, kaj hoče kdo jesti, ampak tega res ne maram, pa večina nas ne, tako da ne vem, zakaj bi jedli nekaj, kar ne maramo? Ane

pri nas je noro, vam povem, noro, polno dreves po hisah in na cestah, olupljene strehe, vlaki se vedno ne vozijo, s-bahn samo nekaj linij, snezi, oziroma ze nehuje snezit.Ko sem bila vceraj pri eni stranki na drugi strani mesta, so podrte smreke krasile ostresja, pol sem pa morala se v Nürnberg, me je skoraj odpihnilo s ceste, poleg mocnega naliva.

fiorina a te je ta prvi ujel na vlaku za Nürnberg?

Ok brez heca, v LJ je TOČA!

Ja, v Šentvidu je na suho klestla 2-3 minute, velika kot lešnik. Predtem pa se je ful bliskal in grmel.

Padalo k zmešano! Celo posnet sem se spomnila!

Na, zdej pa sonce sije. Ni kaj, april je tu!