Pe feb 13, 2015 9:48 pm Napisal/-a Larina
Se že vnaprej opravičujem, ampak ker sem se ogromno ukvarjala s tem, ne morem kar tako mimo. Kot "sveža" mama, sem kar nekaj ur preživela ob branju ene in druge strani cepljenj. Pa se vse konča pri tem, da "po raziskavi tej in tej"... Na obeh straneh so argumenti podprti z raziskavami, ki jih ne bom mogla nikoli sama prebrat, obe strani trdita druga za drugo na niso veljavne, oboji argumentirajo zakaj.
Glede cepljenja me grozno moti odnos pediatrov. Da mi pred celjenjem pediatrinja reče, da nima nobenih stranskih učinkov, da niti slučajno nočejo našteti sestavin cepiva. Da sem se morala boriti, da smo cepljenje prestavili samo za en mesec, ko smo imeli v družini hudo epidemijo rota virusa. Da je imel nečak hudo reakcijo, pa pediatrinja o tem ni želela nič niti slišat, kaj šele da bi to zapisala v kartoteko. Večkrat. Da me še niso prepričali glede obveznega cepljenja za hepatitis B pri otrocih.
Pa je kljub temu moj sin cepljen po programu. Ker zgodovina govori sama zase. Ker razumem, da ima vse stranske učinke, lekadol, antibiotik, sirup proti vročini. Tudi pri rutinski operaciji slepiča lahko gre kaj narobe. Ker so posledice nekaterih otroških bolezni grozljive in bolj pogoste kot zapleti pri cepljenju. Ker ne verjamem, da so nalezljive bolezni izginile zaradi boljše higiene (ne vem zakaj se potem gripa in prehlad širita kot požar?) in verjamem, da se lahko vrnejo (in ponekod so se že).
Sem pa prepričana, da bi se dalo cepiva in odnos farmacije in zdravnikov korenito izboljšat. Samo to pač zahteva čas in denar, kaj pa to pomeni v današnjem času, pa vemo.
Pa še to, za mene ni relativen podatek kje je cepljenje obvezno, ampak kakšna je, ne glede na to, precepljenost. Zaenkrat so, kolikor vem, starejše generacije povsod precepljenje. Smo pripravljeni izvedeti, kaj bo, ko jih nekaj ne bo?
El gato, sólo el gato apareció completo y orgulloso: nació completamente terminado, camina solo y sabe lo que quiere.
Pablo Neruda