Daj si duška

... Veliko bolj nevarno za tavelike dreke bi bilo, če bi kar naenkrat ljudje v večini postali moralni, etični, pošteni in bi si resnično želeli sprememb. E, takrat bi pa znala biti j***. ...

Etike manjka, etike.

V povezavi z zgornjo debato: http://www.delo.si/znanje/potrosnik/naj ... aneta.html

Tole ni ravno za Duškota, bolj za kakšno Zakaj smo danes žalostni temo...

Pride kak dan, ko se prepletajo dobre in slabe novice, in v nekem trenutku skačeš od veselja, v naslednjem pa jočeš zaradi nepričakovane izgube. Tako so danes na ono stran mavrice odšli Fiona, moja horjulska posvojenka, metinin Gogi in veliki čarodej Cocker.

Cats, žal mi je zaradi Fione...

Ko želiš pomagati družini pa se vsuje kup očitkov "če pomagaš se jih ne boš več znebila, bodo prišli na vrata in zahteval meso", "itak živijo od sociale", "ko sem jaz rabil pomoč mi ni nihče pomagal" (ja ddd, poglej sebe) itd. Matr, če bi Slovenija gorela od fovšije, bi bili skurjeni v nevidno majhen pepel.

Cats, žal mi je

Cats

Ko prideš na banko, kjer je odprt račun (pri isti banki, kot ga ima prejemnik), da bi plačal položnico in ti rečejo, da ne moreš plačat, ker dela njihov plačilni promet le do 15:30 (banka je sicer odprta do 17ih), pa te usmerijo na sosednjo banko, s katero dejansko nimaš nič, ali pa na pošto.
Prijazen fant, na sosednji banki, sploh ni mogel verjet, da so tam tako neposlovni.
Seveda sem vse zrihtala. Pa zapomnila si tudi, koga je za pohvalit in koga ne.

Nisem vedela, da centi "niso denar" oz. da jih na kakšni banki sploh ne jemljejo.
Od treh bank, kjer sem včeraj bila, jih na prvi sploh ne jemljejo.
Na drugi bi za vsega skupaj 2,56 EUR v centih bilo treba plačat 4,15 EUR provizije.
Na tretji banki je pa do 30 EUR zamenjava brez problemov in tudi brez provizije.

Trixi, katera je tretja banka? Moja hči ima že dobrih 25 evrov v centih. Jih je zbrala v letu in pol, pa jih bo potrebno počasi zamenjati.

NLB, tam kjer imajo števni stroj. Verjetno ga nimajo na vsaki.

Super, hvala.

Te pa z osebnim dokumentom identificirajo in popišejo tudi za mini fičenke/nežke/cente.

Cats, Meta, moje sožalje. Res mi je žal.

Jaz sem pa včeraj imela dan sreče, groze, besa, olajšanj, razočaranj in vsega ostalega na kupu. Pravi mali čustven vrtiljak. Še dobro da me moj dragi pozna dovolj dobro. Če bi me čez dan kdo drug spremljal bi itak začeli dvomit o moji "normalnosti".

Zutraj sem imela lušten miren zajtrk, kavico, z mojim sva se odločila da greva v Lj po stvari za božično-novoletne praznike (pesek in hrano za mačke, nekaj za skuhat za božič, stvari na zalogo,...), pa obenem še malce pofirbcat na tržnico.
Sredi shoppinga pa pride klic hraniteljice prostoživečk iz ene od "mojih" poštimanih lokacij, da so dopoldne našli "Tačkota", poštimanega samca, mrtvega, brez znakov da bi ga karkoli zbilo, ter da sumijo na zastrupitev. Pa da jih skrbi, ker tudi "Mice", poštimane samičke (Vrabčkove mamice) ni bilo jest, ter da jo frantično iščejo.
Prvi nasvet iz mojih ust je bil da naj obvezno spravijo truplo, da se potrdi sum na zastrupitev, ko sem prekinila z najditeljico pa so se iz mene izvile kletvice ki absolutno niso bile primerne za uporabo v LeClercu. Jeza, skrb, razočaranje, nemoč, želja buče pa tista grozna želja it čist prec domov pa obraz zarit v dlako Cimetu, Janiju, in enookemu gusarčku ki ga zdaj kličem Puck. Pa tista grozna misel da je včasih fajn da sem "premehka", ker je to edini razlog da je Puck v kuhinji, ter ne zunaj, z morebitnim mačjim morilcem, ter sreča da me za enega mačka manj skrbi.
Moj me je uspel pomirit da nisem ravno glav začela trgat, ter da sva opravila vse potrebno pred odhodom domov.
Doma je seveda sledilo cartanje mačkov ki ji ni bilo nič jasno, nato pa obhodi po lokaciji, s tisto kepo v želodcu kdaj bom naletela na prvo truplo, ter koliko jih bo.
Po obupanih 40 minutah, ter že skorajšnjo odločitvijo da po temi ne bom nič našla pa se mi je "Mica" prikazala iz grmovja. vidno zmedena, ampak po izgledu zdrava. Usode ostalih še vedno ne vem, ker ostali hodijo na lokacijo samo jest in na njej niso ves čas prisotni.
Grem seveda novico hraniteljici sporočit, ona vidno vesela da je "mica" ok, ko pa sem vprašala če smem videt Tačkotovo truplo, mi je bilo pa lepo povedano da je ena od sosed truplo zavila v vrečko, vrgla v smetnjak, ter da so ga že odpeljali z navadnim odvozom komunalnih smeti. In seveda ponovno bes, jeza, razočaranje, ker sem res zeloooooo jasno povedala da če gre za sum na mačjega pobijalca, da je to resno ter bo potrebna prijava pristojnim.
Tačko je bil najden slabih 10 metrov od otroškega igrišča kjer se dnevno igra na desetine otrok. Tisti ki jim za mačke dol visi bi lahko vsaj na otroke pomislili, da itak vse utikajo v usta ter da če je res strup, ni vrstno selektiven. Pa tudi dejstvo da če gre za mačjega morilca se ne bo pri enem mrtvem mačku nehalo. Bo nadaljeval svojo morilsko misijo ali dokler ga kdo ne ustavi, ali pa dokler na lokaciji ne bo več mačk.
Grrrrrr, vdih, izdih, grrrrr
Zakaj moram jst s takimi zrak delit? Kraj, mesto, občino, državo, planet? Zakaj mormo isto zemljo tlačit?

Res sorry punce za tako dooooolg post. Ampak sem se mogla skihat, in tule ste po moje edine osebe, ki boste razumele.

Ja, res, obup, ko je človek brez moči.
Šele, ko ne bo več nobene zunanje muce, ne bo več teh skrbi, strahov in stisk, za nas, ki nam je mar.

Pri nas smo "dobili" novo ne S. mačko in njena dva mladiča, tretjega je zbil avto...

Ne bom jamrala, ne bom jamrala, ne bom jamrala ...

jagodka, prvošči si. *objem*
Za to je tale tema tukaj.

Vem MM, vem, ampak ni nič takega, kar bi bilo vredno jamranja samo moje frustracije glede počasnih ljudi, tako v trgovini (ne govorim o prodajalkah) kot na cestah in drugje, tudi v službi. Pa časa je premalo za vse, kar želim naredit. Ampak tako kot sem rekla, ne smem jamrat, ker s tem ne bo nič boljše

Tvoje počutje bo malo boljše. Se paše včasih malo skašljat, veš?

Hmm, okej (samo ne se potem pritoževat ) ...

Torej, včeraj grem v našem tržiškem Sparu po nakupih, namečem vseh par stvari v košarico v petih minutah, grem na blagajno (reeees sem bila sita vsega in se mi je mudilo domov), gužva. Okej, ena blagajna je delala, eno blagajničarko je še poklicala, bosta delali dve blagajni. Postavim se pač v tisto vrsto, kjer je bila blagajna odprta, čakam, čakam, čakam, nakar se ženska pred mano začne pogovarjati z žensko za mano. Pa če bi bilo to samo "o živjo, kako si, v redu, pa ti?", bi bilo okej. Tako sem pa v petih minutah izvedela več kot bi bilo treba, in sicer da sta oba njuna sinova, ki sta očitno sošolca (nisem uspela razbrat ali v osnovni ali v srednji šoli), pisala enko pri fiziki, da je profesor fizike totalen bedak in neuravnovešen človek, ki bi se moral zdravit, da malo sta fanta sicer sama kriva, ker sta se pa reeeees premalo učila (eno celo uro!), ampak je profesor res grozen, pa prišel je iz neke fakultete ... v glavnem, o tem sem poslušala 5 minut. Medtem sem ženski pred mano rekla, če ne bo šla naprej (in mogoče malce upala, da me spusti naprej in me odreši muk), pa me pogleda, se nekaj brezbrižno nasmeje in reče, da itak še ni na vrsti (blagajniški trak je bil prazen! ), pa se pooooočasi pomika proti traku, na katerega vrže svoje tri stvari (čez cel trak jih je razporedila). Govorit ni nehala niti, ko je bila na vrsti za plačilo, niti se ni odstranila na stran in počakala, da jaz končam s plačevanjem, pa da je na vrsti tista ženska za mano, pa naj potem klepetata. Še blagajničarka je zavijala z očmi, na skrivaj sicer, ampak vem, kako to zgleda, ker sama to večkrat prakticiram. V glavnem, ja, dajte, ljudje božji, lepo prosim, opravite nakup in pojdite. Ni problema, počakajte v tišini tistih 5 minut stran od blagajne, če koga čakate ali pa ga poznate in bi radi kaj z njim rekli, ampak resno ... ne govorit z nekom, ki je za nekom (ali pred nekom), ki ga ne poznate. Ker je to skrajno neprimerno in nadležno.

Druga stvar - počasni vozniki. OMG, a lahko voziš tam, kjer je 90 omejitev, vsaj 80, če že ne celo, , po omejtivah, in ne 50? Res bi bilo izredno dobrodošlo. Ne vozim popolno, daleč od tega, tudi jaz grem ponoči raje 10 manj kot preveč, sploh če je par ovinkov na poti proti domu, ampak pretiravat pa tudi ni treba no.

V glavnem ... se mi zdi, da je to to.

Malo pa paše ja