duševna hrana ali zakaj sem srečna

"Moja" Mojči, velika borka, ki je po težki borbi za svoje življenje postala ambasadorka, je posnela video s Trkajem.
https://m.facebook.com/video_redirect/? ... tn__=FHH-R
Nato je pa na dan poezije še javno predstavila svoj verz, s katerim je odgovorila na Trkajev verz.
" NE, nisem nehala verjet', da bo svet spet enkrat lep.
V svet brez žalosti, skrbi, brez neskončnih vprašanj:
"Ali zame je že konec sanj ?"
In prišel je dan, svetel, razigran, s pozitivo naravnan in radostjo obdan.
Ga slavim, diham z njim, se zahvalim, ker ŽIVIM. "
Avtorica: Mojca MJ Jambrešič

O kako dobro

Zelo lepo.

Zagledam v službi kolega, ki ga bežno poznam, v majčki Mačja hiša. Pa mu povem, da ima lepo majčko, on pa meni, da od tam imajo tudi muco, že skoraj 10 let.

Moram se ob priliki pozanimati, kako ji je ime, danes se nama je obema mudilo. Ampak polepšalo mi je dan

Imam mačjo idilo, ravno pravšnje število muc, ki se med seboj (tiste, ki so v skupini), dobro razumejo in tudi dobro počutijo. Malo me je skrbel povratnik Muš, ki pa mu gre več kot odlično. Naj bo tako še naprej + privoščim jim čim prej njihov stalni dom, da bomo še kakšnemu pomagali.

Ker sem si res izbrala lep konec za dom, med karanteno je to se bolj ocitno (tukaj bi morali biti srecni smeskoti pa z mobitela ne delajo).

Čestitam za današnjo uspelo akcijo in novo rešeno mucico.
Pa, gasilce iz Celja mi pozdravite.

Pravijo, da je srečen tisti, ki se zna že malih stvari razveselit.
No, po dolgem času imam lahko zopet wc papri ob školjki in pri umivanju zob/rok ne hodim po "peščeni plaži". Do ponedeljka.

Rada sem "Crazy cat lady"!

Priznam, da se v običajnih okoliščinah pridušam, ko je Obala hudo preplavljena s «kontinentalnimi» avtomobilskimi tablicami, a ta vikend sem bila nadvesela, ko sem videla nikoli prej videno gnečo v mojem mestu, na Kraškem robu, da o obalni pešpoti Koper-Izola niti ne govorim.
Nepregledna množica zadovoljnih, nasmejanih obrazov - vsem in vsakemu posebej sem v srcu privoščila uživanje v sončnem, toplem vremenu in v ponovno okušeni kvazi-svobodi.
Lepo vas je bilo videti in - naj traja

Za nesebičnost.

Za tale zakladek.

jžš čestitke!

Iii, srčica, nova mačjeljubka!

Čestitke za malo lepotičko

Ste dolgo mesili, zato je pa tako lepo ratalo.

Tudi mi čestitamo družinici.

Iskrene čestitke, da se je po vsej žalosti končno tudi vam nasmehnila sreča.

Hvala vsem za čestitke.

Ja, resnično srečna, da jo imam. Na varnem, zdravo in ob sebi. Nepopisna sreča, ko jo lahko stisnem k sebi, ko se ob mojih dejanjih pomiri.

Vem da bo vsaka mami pršila nekaj podobnega, pa vendar: Ana je popolna. Že zdaj fajn komunicira svoje potrebe, se čist pomiri ko so zapolnjene, z izjemo enega hranjenja in menjave plenice prespi celo noč.

Z veseljem se doji, ker pa imam težave z proizvodnjo (precej razlogov zakaj) pa z veseljem po dojenju spije še dodatek po flaški.

Obe sva zdaj tako fajn, kljub carskem rezu, da so naju iz bolnice spustili že tretji dan (ponavadi peti).

Domače okolje nama obema paše. Sva še bolj naspali, bolj najedli, daddy je pa tut čist srečen ker nismo več ločeni. Tole da očetje ne smejo na obiske ni humano. Pa tole ločevanje otrok od mamic na začetku tudi ne. Otrok rabi po rojstvu (še posebej prvih par ur) spoznat oba starša, ne pa sester v maskah.

No ja, ampak smo doma, srečni, zadovoljni, smo družina.

Zdaj pa samo še Janija in Cimeta prepričam da tamala ni bomba ki bo eksplodirala, ali zeloooo nevaren morilec. Cimet pravi da je zelo pogumen že sten da se jo upa pridet povohat, Jani pa za višek poguma tretira opazovanje na dva metra