Daj si duška

Pa pol še k meni na kofe. Boš šla nazaj domov kot nova.

A se lahko neki najde....

Spopadat se z depresijo ni lahko, prav res, da ne. Še sploh, ko tole trapasto vreme še zdrave ljudi dela otožne kaj šele bolne. Velikokrat sem hotela vse skupaj zapustit, iti nekam daleč pa se nikoli več vrnit. Na pot brez povratka, tako nemočna sem bila.Ampak prav vsakič me je pogled na moje kosmatine, ki imajo brezpogojno zaupanje vame tako zadel, da sem se predramila iz svojega trenutnega brezčutja,ki je včasih trajalo nekaj tednov, kot bi me kdo fajn po glavi butnil in še nekaj časa potem me je bilo sram samo pred seboj, kako sem mogla sploh pomisliti, da bi jih zapustila, nemočna bitja, ki mi zaupajo in so povem odvisna od mene, saj nihče od sorodnikov ne bi znal odgovorno skrbeti zanje, niti jih imeti rad.

Ko pomislim na vse tiste, ki se borijo z rakom, ki so invalidi, otroci, odrasli, starostniki in trpeče živali........pozabljeni od vsega in vseh, mučeni in trpeči....se zavem, da nimam pravice jamrat, kajti napram njimi sem v bistvu zdrava in, če oni zmorejo bom tudi jaz in pika!Saj vendar nisem strahopetna.In imam moči v sebi, samo videti jih v tem trenutku nočem.
Že nekaj časa prakticiram, da se prisilim k teku ali vsaj k hitri hoji, ker tek mi ne gre preveč ,vsakič, ko začutim, da se bliža slabo obdobje počutja, ko začutim, da sem izčrpana psihično in fizično, da ne zmorem več. Domov se vrnem po eni uri prerojena. Tudi vsakodnevni sprehodi s psi mi koristijo, predvsem pa, da si misli zaposlim, če ne gre drugače pa prisilno z "videnjem" prihodnosti, ki jo želim. Mogoče se sliši trapasto, ampak meni pomaga: glavo pokonci in pravilno dihanje.
Upam in želim, da sem komu pomagala z delčkom moje izkušnje.Sem pa slaba v pisanju, žal.
Res hvala za Duškota.

Vidim, da se je usulo že ful pozitivne energije; tole je moj kamenček. Par vrstic iz komada, ki me dvigne, kadar je hudo in ohranja tempo, kadar ni.

The adversary of your soul, the blackest thoughts that try to poison you -
these storms subside
Lay down your greatest burden, relinquish that which has control of you
and let yourself through

Truth you find through your adversities will defend you
As your powers and all your energies conspire to carry you

JBG, izpade malo čudno, ampak nima veze z ničemer zgoraj zapisanim!

mene pa nekaj muči, in sicer moja Pinka ima hrvaški čip, vpisana je pa v slovenski register psov, torej če se izgubi recimo v Sloveniji, vseeno obstaja možnost, da kljub hrvaškemu čipu preverijo v slovenskem registru? Kaj pa če se mi zgubi kje na hrvaškem? Tam je v njihovem registru ni, torej kaj se zgodi potem??

Vsako lastništvo preverijo v registru, ne glede na to, kje je bil čip prodan. To o slovenskih, hrvaških itd številkah čipov se omenja samo takrat, ko lastnik ni vpisan. Potem se skuša preveriti, kdo in komu je bil čip prodan.

ok v sloveniji, kaj pa če psa izgubim recimo na hrvaškem?? v njihovem registru ga ni kaj potem??

berem tole zgorej pa ko pravite treba je bit včasih egoist, sam tole je spet hoja po tankem ledu, ker se hitro zapade v drugo skrajnost ko se ti dobesedno j**** za vse in vsakogar okrog tebe sprobano!
Definitivno pa je v veliki meri krivo za vsa slaba počutja v zadnjem času tole vreme, mogoče ne v celoti, delno pa sigurno. ZAnimivo mi je tut to da se otroci v službi obnašajo prov grozno na pram temu kakšni so običajno v zadnjih parih tednih, ko pridem čist vsakič domov ko štraca, najbol hecno mi je pa to ko se tut oni že nad snegom stalno pritožujejo
ALO DRUŠKO NEHEJ SE ZAFRKAVAT PA BIT MONAST PA NAM ZRIHTAJ LEPO VREME OŠTJA

Duško, živjo!
Veš, se ti prvič oglašam, zato bom mogoče mal čudno izpadla, k nism lih vešča komunikacije s tabo.
Ampak a veš kaj?
Rabla bi prevoz starega papirja iz Mb proti Kranju ... a mislš, da bi se dal kej zrihtat v to smer?

Počasi (beri: svetlobno hitro) mi zmanjkuje volje in motivacije!!! Saj se zavedam, da je pomembno vztrajat, ampak od kje jemat, če ni več???

Sem brala zgornji post o depresivnem počutju in moram priznat, da bi bila sama verjetno že globoko v depresiji, če ne bi imela svojih dveh repkov, tako pa čutim neko odgovornost in težko ostaneš ravnodušen, ko zganjata tak trušč, ko se po 1 uri odsotnosti vrnem domov ali pa zjutraj, ko se stiskata, godrnjata in predeta do onemoglosti. Neprecenljivo!

Upam, da bo kaj boljše, ko posije sonce (dobesedno), čeprav sem iz dneva v dan manj prepričana v to. "Bomo pa od ljubezni živeli", pravi moj dragi.

berem tole zgorej pa ko pravite treba je bit včasih egoist, sam tole je spet hoja po tankem ledu, ker se hitro zapade v drugo skrajnost ko se ti dobesedno j**** za vse in vsakogar okrog tebe sprobano!

Jaz pa mislim, da to ni mogoče. Ker če si oseba, ki pač misli, da mora vedno drugim pomagat, ne moreš kar postat flegmatik čez noč. Ravno tako kot flegmatik in egoist ne more kar naenkrat postat grozno skrben, ne more kar imet krive vesti za vse. Ne pravim, da vmes ni prebliskov pri ljudeh, ampak drugače ne verjamem, da bi to bilo možno, pa tudi vidla še tega nisem, pa poznam oboje tipe ljudi.

Ampak, če si ti sprobala, ne bom oporekala.

"Bomo pa od ljubezni živeli", pravi moj dragi.

Samo še banki je treba povedat, da do nadaljnega kredit za hišo odplačujem z ljubeznijo, namesto z denarjem.


Moji so se tudi že navadili, da ne hodim več v službo. Če sem doma, me cel dan noben niti ne povoha in mirno drnjohajo. Ampak če samo za pol urce skočim v trgovino, je pa taka nepopisna sreča, ko se vrnem. Jack in Čupa se postavljata na glavo, Nežica se pa namontira v naročje "Prrrr prrrr kako sm te pogrešala, mami moja!" Res ne vem, kaj bi brez njih.

TPV, a ti ga ne morejo zamrznit do nadaljnega?

Lahko, ampak dokler so druge možnosti, tega nočem, ker krepko dvigne obrestno mero.

A,... se ne spoznam toliko, niti ne dvomim vate, da ne boš narobe razumela kdaj. Upam, da posije sonce tudi pri tebi. Tko, metaforično, pa zares tudi.

Hvala, all. Zares že sije, dobro si zrihtala.

KO MA PA HUDIČ MLADE JIH MA PA MILJON, MA KAJ MILJON.... BILJARDO....

duško dej zrihti da že pride mal lepše obdobje, ker če ne se bo men kr mal sfuzlal

p.s.: pa dej že zrihti pomlad, pa sonce

NE MOREM VRJET!!!!!!! A mi lahko nekdo, ki svojega čudovitega psa drži zunaj v pesjaku že celo življenje, ki hodi po svojem dreku, velikokrat ima prazno posodo za vodo in hrano, je redko sprehojen...reče, če VEM ZA KAKŠNEGA MAJHNEGA (ala paris hilton) PSA v ZAVETIŠČU, kao "tak mali pes za v hišo"?!?!?!?!?!?!??!?!?!?!?!?! In ko mu povem, da ima krasnega psa, samo skoz okno naj pogleda in kaj mu bo novi pes, mi izjavi še "pošlji mi slike na mail, drugo je moja stvar".. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Sej meni je zelo vsec, da se macki super razumejo ze po dveh dneh, ampak mi pa ni tako zelo zelo vsec, da je prvo, cesar se nauci novinec, kako uspicit vse tisto, pri cemer jaz rahlo zgubljam zivce ...