Daj si duška

Ne razumem, da je cirkus v Lj., ko pa sem še nedavno zasledila, da je MOL edina občina, ki prepoveduje cirkuške predstave ..... hm.Nič mi ni jasno.

Občina baje ne more prepovedati gostovanj na zasebnih zemljiščih.

Zna bit, da je kakšna bedasta fora v omejevanju podjetniške svobode... Čeprav vsaj meji ni razumljivo, da imamo toliko držav v dražvi - lastnik zemljišča v neki občini je torej NAD njenimi akti? Čudno... Al pa ne, če ob tem pomislimo, za katero državo gre... Potem je v bistvu tako logično! O vursu pa itak nima smisla zgubljat besed. Redke izjeme, če sploh so, potrjujejo pravilo.

Občina lahko samo prepove gostovanje na svojih zemljiščih, ker dejansko so cirkusi žal pri nas še vedno dovoljeni ...

V skladu s katerim predpisom pa to je tako? Ker kolkor jaz vem so občine hudo avtonomne, njihova jurisdikcija al kako bi se reklo pa sega do mej občine, ne do mej občinskih zemljišč.

P-S-
Sej v centru MB je zagotovo tudi kakšno zasebno zemljišče, pa avti starejši od 15 let so pri nas tudi dovoljeni, ampak v center MB pa ne smejo...
Ne vem no, jaz ne štekam

Jah, najbrž mora biti v kakšnem občinskem pravilniku določeno, kako in kaj ...
Ampak ne vem, kako so si zakoni nad/podrejeni ...

Meni pa vse skupaj bolj smrdi na tisto:plačaj pa ti bo dovoljeno tudi tisto kar ni dovoljeno.

Kdaj veš da imaš majhnega psa? Ko greš na obisk in mačka zasleduje psa. Ob tem jo je Pina gladko ignorirala (se jih boji..). Drugi mačkon jo je gledal iz varne razdalja, je pa večji od nje. Sta pa imela ta mačka včeraj na obisku drugega mačka in seveda ni minilo brez pihanja. Sedaj pa ne vem, imajo mački raje pse ali pa jim ni čisto jasno kaj točno je Pina.

Ampak ne vem, kako so si zakoni nad/podrejeni ...

Hja jaz nekaj malega vem, mi pa prav nič ne pomaga. Nasprotno, boljše je vedet nič!

Meni pa vse skupaj bolj smrdi na tisto:plačaj pa ti bo dovoljeno tudi tisto kar ni dovoljeno.

Eno je gotovo. Money makes the world go around...

Če ima človek alergijo na prah, in to še zelo močno, potem pač ne gre nezaščiten cel dan kopat po leta in ohoho leta zakopanih rečeh in brskat, kaj mogoče pa je že za v smeti... no, al pa gre. Ampak pol so pa pač posledice, a ne. Sem pa zato ugotovila, da je nekje v eni hrvaški banki še nekaj mojih DEM Ziher sem zdej ultra bogata. Če Grki iščejo kaj vem kakšne stoletja stare dolžniške papirje, bom pa menda ja jaz to lažje unovčla. Mogoče se pogodim za kakšen nnnnnnLB

aaaaaaaaaaaa

Grem jaz kr rajš čimprej iz službe ...

Tudi jaz Jutri bom pa po moje kar telefon izklopila

No pa poglejmo.

Že kr neki cajta nazaj sem popolnoma izgubila vero in smisel življenja, ampak to sploh ni tako hudo, niti v resnici prav dosti važno.

Izgubila sem vse bližnje živeče sorodnike razen enega.
Izgubila sem vse prijatelje razen enega, ki živi na diametralno nasprotnem koncu Evrope.
Zgubila sem tudi svoje zdravje.

Zdravila ki jih moram jemat, imajo tako svinjske stranske učinke, da me popolnoma onesposobijo, mi onemogočijo opravljanje dela, me poneumijo na intelektualno stanje 8-letnega froca in me zato seveda spravijo v globoko depresijo.
Če bom po 14ih dneh slučajno še vedno imela svojo službo bo to popolnoma vseeno, ker je v tem zdravstvenem stanju ne morem več opravljat.
Vse to skupaj me dela zelo depresivno, za kar je edina stvar, ki situacijo vsaj malo in vsaj za nekaj časa navidezno ublaži, alkohol.
Alkohol je zadeva, ki najbolj radikalno poslabša moje zdravstveno stanje, zato ga niti pod razno ne smem.
Antidepresivna zdravila zelo poslabšajo stranske učinke mojih originalnih zdravil.

Zaključek:
Jst se ne grem več. Najbolj da se grem kr fentat.

mačja mama, imaš čas ta konec tedna in se lahko pripelješ nekako vsaj do Ljubljane.

Ne smem vozit.

@ Mačja mama
Res imaš zaj*** krog. Ker te ne poznam pa ne bom preveč pametovala, ti pa pošiljam malo sliko z velikim sporočilom..



lp

Mačja mama, ne bodi žalostna prosim, veš že jutri je lahko bolje. Verjamem, da ti je trenutno težko verjeti ampak je resnično. Pridejo trenutki ali celo obdobja, ko ne znamo naprej, ko izgubljamo upanje. Ko pride vse slabo na kup.Vendar slej ko prej se dnevi razjasnijo, nenadoma se prikaže svetloba iz daljave, ki nam je vedno bližje in bližje in takrat smo neskončno hvaležni in ponosni nase, ker nismo obupali, ker smo se borili. Ker novo svetlo obdobje, ki se že kaže na obzorju nam je vedno bližje in že v naslednjem trenutko lahko postane realnost, tista težko pričakovana, ki nas umiri in osreči in v katero nismo verjeli postane dejstvo.
Zato ne obupaj, dvigni glavo pokonci in globoko dihaj, to pomirja mene in verjamem, da bo tudi tebe. Tvoje živali te potrebujejo, brez tebe so nemočne, tudi zanje je vredno vztrajati, saj veš. In potrebujemo te mi vsi, saj te imamo radi in smo ponosni, da te poznamo, čeprav nekateri zgolj na daljavo.

Patricija, hvala za misli, ampak sem se tolažila s temle tvojim zadnja TRI LETA!!!! skoz, dan in noč, pa je šlo konstantno samo s slabega na slabše. Ko sem že mislila da slabše sploh več ne more biti, je danes izbilo sodu dno. Meni je prav zares čist DOST.

MM, pri nas pravijo: "S polno r...o je lahko s..t". Vem, da zdaj počnem ravno to, ampak, Patricija ima prav. Lahko, da bo tudi še jutri, mogoče tudi pojutrišnjem in še kak dan potem enako hudo, mogoče celo hujše, a enkrat bo boljše, sigurno. Drži se in ne delaj nam skrbi! Mislimo nate.