duševna hrana ali zakaj sem srečna

Vesela, da deklica okreva. Čudovito.

Ja, tudi mi smo srečni za njo in njene. Napredek je sedaj vsak dan opazen.
Na srečo se spomni vse za nazaj, do "nesreče" in razume tudi angleško in nemško. Vmesni tedni in meseci, ko je bila na intenzivni in vse do tega božiča ji "manjkajo", se ne spomni nič, razen terapevtskega kužka maltežana, ki jo je enkrat prišel pogledat, tega se pa spomni. Sedaj delajo na gibih. V Soči jo že čaka postelja in vsi skupaj tudi komaj čakajo, da pride tja, kjer se bo začela aktivna rehabilitacija.

Terapevtske živali delajo čudeže. Vklopijo delčke možgan ki drugače spijo - v njenem primeru spomin - vsaj začasno.
Po eni strani je skoraj bolje da ji vse ostalo bolnišnično trpljenje izginilo iz spomina. Že za starše je dovolj grozno. Morda res bolje da se ne spomni.
Drugače pa absolutno super. Držimo pesti da bo čimprej v Soči, in da bo od sedaj samo hitro navzgor napredovala.

Včeraj mi je srce zaigralo, ko sem govorila s teto "mojega" in mi je rekla , da ji ne bo za silvestra nič dolgčas, ker bo sama doma, saj bo imela pri sebi njenega mucka, ki samo še govorit ne zna (ženska pri 80, v majhni vasici v Brkinih, kjer so vedno imeli samo zunanje muce....ta je pa notranji, kastriran in samo njen...).
Danes mi je pa dostavljalec hitre pošte prinesel paket, fant pri 20, in je na okenski polici v kuhinji zagledal Biondiko in pričel kar skoz šipo čebljat z njo in seveda je takoj stekel pogovor o muckih, ima enega notranjega, za prejšnjim, ki mu je izginil, je jokal pol leta....fant pozna vse pasti zunanjega življenja muc, pozna vse pripravke proti bolham, vso kvalitetno mačjo hrano....skratka, zelo dobro podučen o vsem v zvezi z mucki... To mi je bilo najlepše darilo za novo leto, ničesar drugega ne maram....

Na varnem pred mrazom in nepotrpežljivimi ljudmi sta dva mucka:
1) prostoživeča seniorčica 11-12 let, ki je pri meni en teden in si pusti čistiti garjava ušesa in se vsa srečna tišči k radiatorju, sva že bili na veterini in lepotica je zdrava , zobke bova pa že zrihtali
2) prostoživeči tigrček iz iste lokacije, mlad, 7 kilski muc, ki se je ljudem metal pod noge in iz klopce gledal v okna bloka in prosil, če bi se zanj našel kdo, ki bi postal samo njegov (očitno predhodno lastniški, ampak se je pritepel nekastriran - verjetno je bil kot mladiček sprejemljiv, ko je pa začel markirat pa nič več ), pa ... no, midva sva na ti, lepotec obvlada naročje u nulo, proti koncu tedna pa še vet (menda so na Gmajnicah ob kastraciji rekli, da je zdrav ) in smo 5 +1
Nisem nameravala povečat mačje družine za več kot še enega (enkrat, ne še zdaj ), ampak tako je prav. Evo, pa imam darile
Lahko bi o telih dveh in problematiki tudi v Duškotu, ampak nima smisla - bom čas in energijo raje porabila za njiju, ker si zaslužita, tako kot še mnogo njih pa jim ni dano. Naj bo takih in podobnih revežev čim manj v 2015

Sonja in vida ...

Vida, prav na tak način sem tudi jaz od leta 1999 do danes posvojila že vsaj 20 muckov, število se vedno giblje okrog 10, eden manj ali nekaj več, ni bistveno, važno je, da so mucki poštimani in da niso na cesti, prepuščeni sami sebi. Hvala, ker si tako srčen človek. Srečno vsem vam, pa veliko zdavih, skupnih let vam želimo moje svilene tačke in njihova sužnja

Ker sem danes lahko delala. Na šihtu imamo fino ozvočenje in sem lahko precej na glas poslušala http://youtu.be/hDy6XtQJNE8 in imamo tudi fine stranke, ki posvajajo pri MH in Kranju in imamo fine trakce za darile za pod smrekco. Bilo je tudi za 365 dni finih želja.

Fino je tudi, ker Ejti ignorira bedake, ki zapravljajo za pirotehniko in raje jé in preganja miše.
Najlepše je pa, ker bom doma za novo leto.
vsem, ki so mi razlagali, kje vse bodo in me spraševali, kje bom jaz. Doma bom.

Vse lepo vsem in...
Namaste!

se eno penino zvrnem pa grem spat. kako razburljivo juhuhuhu

Ker so za spremembo organizirali silvestrovanje 3km in ne 50-300m stran od naše hiše. Posledično je bil tudi glavni del pokanja tok daleč od nas, da ni bilo hujšega (za spremembo od preteklih let, ko je bilo naravnost neznosno cel cajt od 21 do 5 zjutri). Nežici sem dala okoli 22 apaurin, da je ne bi preveč zdelalo in je mirno prespala rafale. In še boljše: danes sem ta isti apaurin našla na tleh, ker ga je očitno uspela ven pljunit.
Tudi punčica je dogajanje mirno prespala.

Vesela ker je poštar včeraj že dopoldne ko sem bila še v službi prinesel božično darilo za naju ki so ga za naju naročili od mojega starši in so za spremembo celo pokopčali namige kaj bi midva rada in kupili nekaj kar nama je super všeč.
Pa vesela ker je silvestrovanje šlo super.
Ker sem po daljšem času delila prostor z dvema kužijema, ki sta ob vsakem mojem dotiku začela z repom mahat in bušija kazat za čohanje.
Ker so bili tudi ljudje okoli mene absolutno super. Igranje iger (namznih, računalniških, in mnogih drugih), čvek o stvareh, absolutno super hrana (pica, francoska solata, super doma narejeni namazi, potica, princes krofki, muffini, rogljički,...).
Pa ker je gostitelj zeloooooo radodaren računalničar in se je tako sprevrnil v dedka mraza ki mi je dal 1TB zunanji disk, ob prvi šansi pa bo tudi servisiral moj zelo bogi računalnik.
Pa ker so kolegi super in mojemu za rojstni dan ki ga ima čez 1 teden kupili darilo ob katerem mu je besed zmanjkalo.
Pa ker so me mački danes pustili spat do enih.

Vesela ker ima Pina danes 9 let, pa se še vedno obnaša kot otrok (no, vedno hujše je).

Izvidi so dobri oz. najboljši kot so lahko.

Bravo IsKrIcA

IsKrIcA, vesela zate, le bodi še naprej zdrava!

Hvala, hvala. Častim rundo v Tiglu, lahko pa tudi kakšno nevirtualno.

Iskrica vesela zate. Naj ti zdravje še naprej služi.

Ker je Chilly zrastel v prekrasnega mačkona s prečudovitim karakterjem in ker je njegovo šolanje ter moje izgubljanje živcev prineslo uspeh. Pridno spi, tako kot Ria in Zuzu, vsak večer v transporterju ali ob meni in me ne budi več on nenormalnih urah ter prosi za hrano (briketov gospodič seveda še povohal ni).
Pa seveda ker je mamica Saška postala pravi torpedo, neprestano dirja iz ene sobe v drugo z miško v gobčku in ker se lahko že nosiva naokrog pa še lupčke daje. Njen srček je torej super

Iskrica, sem zelo vesela zate. Zdravje je itak zelo pomembno, tako da so dobri izvidi res dobra stvar za nazdravit

Sicer pa ... ne morem vam opisat občutkov, ki jih doživim vsakič, ko se zagledam v Ito. Se počutim kot zaljubljena najstnica, metuljčki me prevevajo od veselja, ko me pogleda s čisto okroglimi okami (ker ponavadi gleda s "priprtimi", kao grumpy look pa to), pa upa da bom prišla k njej in se ji valda ne morem upret, pa se čohava in igrava, pa njena okrogla bučka, srčkana pojava nasploh ... no, saj isto občutim in čutim tudi do Sončka in Kushija, ampak sem ravno prej ponovno doživela ta občutek ljubezni do moje zlate medvedkaste punčke (ko sem že hotela it mimo, pa me je tako lepo pogledala, da sem pozabila, kaj sem želela) in sem morala delit z vami

P.S.: Še dobro, da sem na forumu z ljubitelji živali, da me ne boste imeli za preveč noro

vesela zate, Iskrica

Jagodka, te čist razumem, sem tudi fejst ubrisana na moje srčke (pa vsi so MOJI, tudi če niso )...tko da -ja, jaz sem tudi srečna pa zaljubljena