Živalske zgodbe

Moj pripovedovalec resničnih živalskih zgodb, kar ne neha, čeprav kričim od besa in nemoči...

Zatekel se je pes, k hiši je še prišel, jedel, se crkljal, naslednje jutro je ohromel, ni več jedel, samo kak požirek vode je spravil vase. Obvestili so lastnika, ki je zvečer ("ko bo čas") le prišel ponj. Povedal je, da je imel pes poln hrbet klopov. Odpravili so jih tako, da so psa polili z bencinom. Psa je odpeljal domov in čez nekaj dni, ko je bilo s psom samo še slabše, poklical lovca.

Prijave ni in je ne bo. Pripovedovalec zgodb da vsaki živali hrano in zatočišče za nekaj dni in nič več. Na moje očitke, da sodeluje pri "zločinu", reagira užaljeno...

Mislim, da razumem in morda celo podpiram lastnika enega od slovenskih zloglasnih zavetišč, ki pravi: "Raje usmrtim psa, kot da bi ta moral še kdaj eno samo minuto trpeti."

O mačkah seveda nič. Ni kaj povedati. So in niso. Legla so zaželena. Če potrebuješ ljubkega mladička, za karkoli, je vedno pri roki. Če je odveč, se ve kam z njim...

Na naš zelenjavni vrt se je naselil voluhar. Še včeraj sem mu obljubljala vse najhuje... Danes nič več. Že tako je dovolj hudega na tem svetu. Naj ti tekne, mali! Solato lahko dobim tudi na trgu, za oba bo dovolj.

http://www.youtube.com/watch?v=8qQnpNfNAZk

Smo žalostni s tabo....

http://www.youtube.com/watch?v=pxJ_0GXVub0

Visova, žal mi je za zgodbe - te, ki so povedane in še bolj za vse, ki jih ne pove nihče.

Glede voluharjev ti pa povem takole: enkrat sem pri vrtnih opravilih odkrila gnezdo malih voluharčkov. Niso bili več goli, imeli so že lep kožušček. Tako srčkane živalice še nisem videla, res! Pa naj jejo. Če bi imela zelenjavni vrt in res preveč, bi se posluževala edino mogoče sredstev, ki voluharja odganjajo (nekatere rastline jim baje smrdijo, kot npr datura), poškodovati pa jih res nikoli ne bi hotela.

http://www.dailymail.co.uk/news/article ... dison.html

groza....

Včeraj zvečer sem s ceste pobrala pravkar povoženo mačico in jo peljala na Gmajnice, upajoč, da je pa le še kaj življenja v njej. Ni ga bilo....

Včeraj zvečer sem sredi ceste pobrala čudovito lepo mlado muco v kateri ni bilo več življenja in jo odložila na rob, da je ne zvozijo v "tepih".

Danes dopoldne je še vedno ležala tam in sem poklicala higienike, da pridejo ponjo. Bili so prijazni in hvaležna sem bila za vsaj nekaj dobrega...

Glede mačk je bil danes dan poln slabih vesti.

Živim za iskrice prijaznosti, ki se kdaj pa kdaj utrnejo in se menim sama s seboj.

Nekoč bo vse dobro. Na dolgi rok smo itak vsi mrtvi.