Sr avg 01, 2012 1:10 pm Napisal/-a Mia_2006
Po moje je vse odvisno od človeka do človeka in od tega, kakšen je njihov odnos do živali in mačk nasploh... Vzreditelji in lastniki pasemskih mačk, ki jih poznam, so s srcem pri stvari. Dali bi vse za svoje mačke, zanje so vedno na prvem mestu, pred njimi samimi. Če kaj njihove mačke niso, niso lastnina, ampak družinski člani, razvajene rite. Ti ljudje imajo visoke moralno-etične vrednote in večina jih sama po svojih zmožnostih tako ali drugače pomaga pri problematiki zapuščenih živali. Veliko jih ima doma posvojenčka ali mačko, ki so jo sami vzeli s ceste, ali pa so ji poiskali nov dom.
Tisti, ki se premišljeno in s srcem spušča v nakup pasemske mačke, ve, da je ne kupuje zaradi izgleda, ampak zaradi karakterja. Prav tako ne, da bi se bahal pred drugimi. To se mi zdi smešno. Žival imaš doma zase, za svojo dušo, kot prijatelja in družabnika, s katerim se ujameš. Pa smo spet pri karakterju. Sama sem mirna, zato sem si želela nežno, milo, tiho, zadržano mačko, navezano na svoje domače. Če bi našla takšno mačko v zavetišču, na cesti, tigrasto, brez dlake, z ogromnimi ušesi in velikim gobčkom, bi mi bilo prav vseeno. Pa je nisem, zato ker je takšna točno ta pasma. Ko sem sama bila pred nakupom, nisem brez problema skeširala in se šla domov bahat, ampak sem več let varčevala, brala, primerjala... In na koncu ugotovila, da bo zame in mačko najbolje, če se tako odločim. Nepoučeni znanci in sorodniki so se mi smejali, kaj se grem, da mačko kvalitetno hranim, češem, da imam plezalo... Sami so doma imeli pasemskega psa, ki se mu ni godilo preveč dobro, so ga tudi "sami" evtanazirali. :/ Imaš takšne in drugačne ljudi...
Pasemske mačke in njihova vzreja ne poslabšujejo stanja zavrženih živali. Pasemskih mačk je na desetine, zavrženih na tisoče. Ljudje s pasemskimi mačkami, ki jih jaz poznam, ne bi nobene živali pustili nenadzorovano tavati po svetu, ker jim ne gre za (več)vrednost, ampak za živo bitje. Kot sem že omenila, tudi sami posvajajo, rešujejo... Ljudje, ki mačk ne sterilizirajo, jih mučijo itd., po navadi nimajo doma pasemskih mačk in prav oni so srž problema. Spremeniti se mora miselnost tem ljudem, ampak to traja vsaj dve generaciji. Zato pravim, da je odvisno od človeka do človeka, od njegove morale in osveščenosti. Ti problematični ljudje bi tudi svojo pasemsko mačko spustili na svobodo ali jo kako drugače zanemarjali, trpinčili. Kaj ti pomaga, da si za štirimi stenami... Avto te sicer ne more povoziti, te pa tepejo, pustijo zavozlanega, vnetega, polulanega, na vedno manjšem prostoru... To se dogaja tudi pasemskim mačkam. So tudi slabi vzreditelji, slabi skrbniki in kitten-mills, pa potem še čistokrvni brez rodovnika...
Sama imam doma pasemsko mačko, perzijko, in posvojenčka. Posvojenček nikakor ni zame manjvreden ali zapostavljen ali celo grd. Je pa drugačen. Vsekakor ni perzijec. Je nežen in mil, ampak še vedno 10x bolj živahen od perzijke. Ampak saj to sem tudi hotela - drugačnost. Moja mačka sta si različna, ampak vsakega imam rada enako, ne glede na dolžino dlake in gobčka, tako kot vsak od njiju najbolj potrebuje.